Kakšni vozniki smo Slovenci?
»Pred dobrim letom smo pri AMZS opravili raziskavo. Vozniki so sami sebe opisali kot zelo dobre, kulturne, uvidevne voznike, ki se držijo pravil. Druge pa so opisali kot tiste, ki nas ogrožajo, ne ustavljajo, izsiljujejo prednost. Sebe torej vidimo v precej dobri luči, vse ostale pa v precej slabši,« je povedal Brane Legan.
»Vse več je zastojev, zgostitev prometa, predvsem v času jutranje in popoldanske konice,« je v pogovoru za Radio Aktual povedal Brane Legan in dodal, da velik delež k gneči prispeva tudi tranzitni promet iz vzhoda na zahod in obratno. »Ljubljanska obvoznica je zelo obremenjena, po njej pa vozijo tudi tovornjaki, ki bi jih lahko preusmerili na južno in vzhodno obvoznico, kjer poteka promet precej bolj tekoče.«
Kakšne so rešitve?
Legan meni, da se v tujini v času prometnih konic na najbolj obremenjenih mestnih vpadnicah uporablja spremenjen prometni režim. »Ob jutranji konici poteka v bolj obremenjeno smer promet po dveh pasovih, v manj obremenjeno pa po enem, popoldne pa obratno. Ne razumem, zakaj tega pri nas še ni v veljavi,« se sprašuje Legan, ki obenem svetuje, da se bomo morali do neke mere navaditi na zastoje, ob tem pa pametno načrtovati čas in traso poti, če je bolj smotrno pa tudi uporabiti javni prevoz in avto lepo pustiti doma.
O kaosu na avtocestah?
Slovenci pogosto tarnamo zaradi zastojev in preklinjamo Dars zaradi del na cesti. Legan umirja žogico in pravi, da je »enak kaos, če uporabimo to besedo, tudi v tujini. Tudi tam so zastoji, kolone, stoji vseh pet pasov, pa naj bo to v Italiji, Franciji ali Nemčiji. So pa v tujini ljudje bolj navajeni zastojev, po drugi strani pa je res, da pri nas včasih vzpodbujamo to stokanje, tudi pri tujcih, ki to priložnost takoj zagrabijo in še bolj potencirano govorijo, da je kaos, čeprav je pri njih doma podobno.«
Legan je spregovoril tudi o problemu vožnje v napačno smeri. »To je pojav, ki ga zaznavajo povsod v Evropi,« pravi Legan in dodaja, da je bistvena ustrezna prometna signalizacija in upoštevanje le te. »Nekateri spregledajo uvoze, ki so problematični, na primer t.i. diamanta križišča oz. uvozi, na mestu katerih bi bili priporočljivi krožni vključevalni sistemi.« Obstajajo pa tudi primeri, ko vozniki namerno zapeljejo v napačno smer in to se zdi Leganu »povsem neodgovorno in samovoljno dejanje – takšni primerki avtoceste sploh ne bi smeli uporabljati«.
Radovedneži lahko povzročijo nesrečo
V tem kontekstu neodgovornega voznika Legan omeni vse pogostejši pojav »radovednežev«. Ko pride do prometne nesreče na avtocesti, na nasprotnem pasu nekateri vozniki upočasnijo vožnjo in s pogledi oprezajo na drugo stran. »Takšni vozniki povzročijo zastoj, ogrožajo sebe in druge s počasno vožnjo. Zaradi njih se pogosto zgodijo tudi prometne nesreče in potem na obeh straneh avtoceste vse stoji.« Legan zato svetuje, da peljemo normalno naprej, ostanemo pa pozorni na dogajanje na nasprotni strani, saj lahko kakšno vozilo prebije ograjo ali pa na drugo stran poleti kakšen predmet.
»Če naletimo na nesrečo, ki se zgodi neposredno pred nami, takoj vklopimo varnostne utripalke, znižamo hitrost, se umaknemo na ustrezno mesto ter poskušamo opozarjati na nevarnost še druge voznike. Če bo naša reakcija pravočasna in ustrezna, bomo s tem tudi drugim omočili pravočasno reakcijo in s tem lahko preprečimo nalet vozil,« opozarja Legan, ki izpostavlja tudi pozitiven trend.
»Tako kultura kot znanje voznikov, predvsem pa zavedanje pomembnosti varnosti, se v Sloveniji izboljšuje. K temu precej prispevajo mlajši vozniki, ki se morajo obvezno udeleževati tečajev varne vožnje. Vse več pa je tudi starejših, ki prostovoljno prihajajo na tečaje varne vožnje.«
