Zveza aktivov svetov staršev Slovenije je danes na novinarski konferenci ob petletnici delovanja opozorila na velike razlike pri udeležbi staršev pri financiranju šolskega programa. Razlika je lahko v povprečju tudi dvakratna, je opozoril predsednik zveze Anton Meden. Še večje so razlike zgolj pri izdatkih za delovne zvezke in druga učna gradiva.
Slovenski starši med najbolj obremenjenimi v Evropi
Po besedah Medena so starši v Sloveniji glede na višino sredstev, ki jih morajo dodatno prispevati za šolanje otrok (šola v naravi, tabori, tečaji ...), med najbolj obremenjenimi v EU. Za izvajanje šolskega programa morajo namreč dodatno iz lastnih sredstev nameniti okoli deset odstotkov, kar jih po izdatkih uvršča na peto mesto med državami EU.
Razlike po državi velike
Analiza, ki so jo opravili na zvezi, je pokazala, da pri tem med posameznimi šolami obstajajo velike razlike. Starši otrok na nekaterih šolah morajo za šolanje otrok v povprečju dodatno prispevati tudi dvakrat več kot starši učencev drugih šol. "Slednje je signal, da bi bilo dobro narediti pregled stanja in poiskati odgovor, zakaj je temu tako. Nato pa se bi lahko tudi ukrepalo," je dejal Meden. Analiza je sicer zajela zgolj pet šol, je pa zajela primerljive šole z istega območja.
V zvezi že več let opravljajo tudi primerjavo cen delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv, ki jih učencem predpišejo šole, pri čemer prav tako opažajo velike razlike. "Ponekod vsi delovni zvezki in drugi učni pripomočki za učenca osmega razreda stanejo zgolj 16 evrov, nekje drugje pa več kot 11-krat več," je opozoril Meden in dodal, da se je treba vprašati, zakaj je temu tako ter ali je to dobro ali ne.
V zvezi po njegovih besedah niso za to, da se delovni zvezki (te določijo aktivi učiteljev) izbirajo zgolj glede na ceno in ne glede na kakovost, so pa za to, da se izbirajo bolj optimalno. Nekateri namreč menijo, da pretirana uporaba delovnih zvezkov vodi k slabšemu učnemu uspehu, je dejal Meden.
Najdražji delovni zvezki so ...
Opažajo tudi razlike med regijami: "Najdražji so delovni zvezki na severovzhodnem delu Slovenije, kjer je socialni status družin najnižji."
Kljub temu v zvezi ugotavljajo, da se stanje na tem področju spreminja. V šolskem letu 2011/2012 so delovni zvezki za vseh devet razredov osnovne šole v povprečju stali 766 evrov, v letošnjem šolskem letu pa nekaj manj kot 590 evrov. Cene izdatkov za delovne zvezke tako iz leta v leto upadajo, ugotavlja Meden, a je dodal, da se bodo v prihodnje ustalili nekje na sedanji stopnji, saj je bilo na večini šol "vzpostavljeno stanje, s katerim so zadovoljni tako učitelji kot starši".
Med predlogi, kako izboljšati šolstvo, so na zvezi poudarili tudi željo, da bi bile šole izpostavljene ugotavljanju kakovosti. Pri tem po besedah Medena ne gre za ugotavljanje kakovosti v smislu številk, kar bi lahko vodilo v razvrščanje šol, ampak za izdelavo nekakšnih osebnih izkaznic šol, v katerih bi bilo navedeno, kakšne so njihove prednosti in slabosti.
Za Nacionalno preverjanje znanja si v zvezi želijo, da bi se izvajalo tudi v tretjem razredu, kar bi omogočilo spremljanje znanja učencev skozi celotno osnovno šolo. Zavzemajo se tudi, da bi šole podatke, ki jih dobijo z omenjenim preverjanjem, uporabljale v večji meri, saj bi lahko na ta način izboljšale delo. "Obstaja namreč slab občutek, da je z Nacionalnim preverjanjem znanja veliko dela, da nastaja veliko podatkov, ki pa niso uporabljeni tako, kot naj bi bili," je še dejal Meden.
Zveza aktivov svetov staršev Slovenije združuje svete staršev 320 od 450 osnovnih šol v Sloveniji.
