Novice Svet24

Pametni, razmišljujoči in zelo izobraženi ljudje na kupu. To ne more biti slabo. Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije – TRS je v državnem svetu pripravilo ustvarjalni nabor razmišljanj na temo 21. stoletje in socialistične alternative. Za nekatere čisto zgrešena smer razmišljanja, za druge blebetanje v prazno, v resnici pa zelo zanimiva razprava. Dolgih pet ur nisem niti enkrat zazehala – to pa je svojevrsten dosežek. Po slišanem se človek res vpraša: Zakaj dopuščamo obstajanje, celo bohotenje sistema, ki mu pravimo kapitalizem? Ko pa v nebo glasno vpije: nepravičnost. Ko pa v nebo glasno vpije: nepravičnost.

Luka Mesec je na začetku povedal, da bo naša velika naloga prihodnosti osredotočanje na naraščajočo neenakost – enakopravno je treba razdeliti tako delo kot dobiček, pri tem pa ne smemo pozabiti na okolje. Zato bi moral biti cilj naše družbe ekološki demokratični socializem. O tem, da živimo v posebnem času, ki bo od nas terjal premišljene rešitve, so se z govornikom Goranom Šosterjem pozneje lahko strinjali vsi. Ker prihaja s podeželja, mu je jasno, da se preprost človek čuti osamljenega in nemočnega, zato išče alternative v lokalnem povezovanju, kooperativah, lokalnih valutah in umiku v ustvarjalnost. »Želimo soodločati o svojem življenju!«

Privatizacija naravnih virov bo naš samomor

Če bo šlo tako naprej, so se strinjali mnogi, bomo propadli. »Ne morem razumeti tistih, ki zagovarjajo ta sistem. Neoliberalnemu kapitalizmu bi morali reči stop in ga odpraviti. Kapitalizem se ne more upreti dobičku za vsako ceno – na podlagi izkoriščanja ljudi in narave. Družbeno-ekološka alternativa je pravična družba zmernega napredka za vse ljudi in generacije,« je začel dr. Dušan Plut. Po njegovem mnenju nenehna rast uničuje naš obstoj. »Treba se je upreti privatizaciji naravnih virov, ker je to naš samomor, in se zavedati, da na tem planetu ni mogoče brezkončno bogateti.« Če bomo zahtevali spremembo sistema, je treba pričakovati brutalen odpor kapitala, je bil jasen Plut.

Potrebujemo pa tudi etiko. Brez sprememb vrednot ne moremo pričakovati premika na bolje. Prof. dr. Cvetka Hedžet Toth je pozneje pojasnila, kaj je etika: to, da prepoznamo potrebe današnjega človeka. »Neoliberalni kapitalizem je zasnovan na domišljavosti, češ da je človek večen. Človek, ki se zaveda svoje minljivosti, bo razmišljal naprej, ne samo zase. Biti moramo soodgovorni, povezovalni, saj je to edini način za preživetje. Za sabo moramo pustiti sledi – in to ni denar,« je med navdihujočim govorom dejala prof. dr. Manca Košir in spomnila, da živimo v privilegirani državi. Če bomo izgubili naravo, bomo izgubili ljubezen, je še potrkala na našo vest.

Vir: arhiv Svet24

Slovenec ve, kaj hoče

Človek in njegovo dobro je bilo tudi v ospredju lucidnega razmišljanja prof. dr. Vesne Vuk Godina. »Ekonomija mora služiti državi. Živimo pa v svetu, kjer je družba podrejena ekonomiji.« Čeprav smo od nje vajeni, da nas vedno ostro graja, je tokrat jasno povedala: »Slovenci so vedno vedeli, kaj hočejo, in pri njih je bilo ekonomsko vedno podrejeno socialnemu. Ko začnete ustvarjati profit, uničujete socialnost. Slovenec ve, da profit mora biti, vendar profit ne sme biti cilj neke družbe. Cilj je preživetje. Profit za vsako ceno uničuje socialno! Slovenci bodo zato zelo dobro razumeli, da je treba profit omejiti. Ljudje univerzalno negativno ocenjujejo to, da politike zanima zviševanje ekonomskih kazalnikov, obenem pa s svojimi ukrepi uničujejo socialno državo oziroma socialnost.«

Po več kot 200 intervjujih, ki jih je s sodelavci opravila na terenu, ocenjuje, da bi bil ekosocializem ureditev, ki bi jo Slovenci sprejeli. »Slovenec danes zameri, da današnji družbeni ustroj ne skrbi za preživetje vseh! In kaj se zgodi s sistemi, ki so legalni, niso pa legitimni? Propadejo. Veselim se propada tega sistema in upam, da ga bom dočakala.« Pa še to je pojasnila, da enota preživetja ni posameznik, temveč kolektiv. Posameznik je enota preživetja samo v kapitalizmu, kjer vsak poskrbi zase – kdor pa ne, si je pač sam kriv. »Prepričana sem, da bi Slovenci rekli bravo, če bi dobrine od tam, kjer so, preusmerili tja, kjer jih ni. Ne potrebujemo gospodarske rasti, samo dobrine moramo pravično razdeliti.«

Gorazd Marinček o gospodarskem pogoju za ekosocializem: »Po javnih vodovodih preteče 170 milijonov kubičnih metrov vode, od tega je za prehrano porabimo samo 5 odstotkov. Vse preostalo bi lahko nadomestili z meteornimi vodami, zbranimi na tretjini pozidanih površin. Z dobičkom 1 cent na liter izvoza pridobimo 1,6 milijarde letno, kar je že 4 % BDP.«

V družbi morajo vsi hoditi pokončno

Tudi prof. dr. Cvetka Hedžet Toth je govornica, ki prevzame, in začela je s črno listo besed, na kateri je že nekaj časa tudi »tovariš«. »To je plemenita beseda. Gre za ljudi dobre volje, ki skupaj nekaj tovorijo.« Človek je najprej bitje potreb, da živimo in preživimo. Trdno je prepričana, da morajo sociala, zdravstvo in izobraževanje ostati socialno-solidarnostne kategorije, ter navedla slavnega nemškega filozofa in sociologa Habermasa, ki pravi, da naj bi bila družba videti tako, da bi vsak v njej hodil pokončno. »Demokracija je tam, kjer ljudje na glas razmišljamo, in bojte se, kadar kdo s političnimi sredstvi zganja totalitarizem, ko se v ljudeh naseli strah. Treba se je boriti proti nemišljenju. Ne misliti – to je zlo.« Tako je končala filozofinja prof. dr. Cvetka Hedžet Toth in že vnaprej odgovorila tistim, ki bi zdravo pamet, dvom in pomisleke, upanja in zrenje v boljšo prihodnost kar odpravili oziroma se ji posmehujejo.