Upamo, da na ministrstvu, kjer reformo pripravljajo, ne želijo sporočiti državljanom, da se bodo vse težave uredile, če bomo bolj na široko odprli denarnice. Poglejmo si samo nekaj afer iz zadnjega obdobja: nekdanje vodstvo kliničnega centra in številni eminentni zdravniki so obtoženi korupcije, nevrološka klinika, ena najpomembnejših klinik v državi, je v popolnem kaosu, enemu od zdravnikov sodijo zaradi več umorov, in kot kaže ne bo edini. V Trstu je slovenski zdravnik kot za šalo v letu in pol operiral 460 pacientov, nekatere izmed njih popolnoma nepotrebno, v goriški bolnišnici najtežji pacienti umirajo od smeha.
Največja težava zdravstva
A kot kaže, je največja težava v zdravstvu priznati, da je prišlo do napake. Dr. Zimmermann trdi, da je eden največjih strokovnjakov na področju krčnih žil v tem delu Evrope, dr. Radan je želel le opozoriti na katastrofalne razmere na kliniki, večina ostalih zdravnikov, ki se znajdejo v javnosti zaradi svojih napak, se skrije za predpise in doktrino, v skladu s katerimi so ravnali.
V Sloveniji imamo 5000 zdravnikov.
Koliko je napak?
Koliko zdravniških napak se v resnici zgodi in kakšne so njihove posledice, je težko z gotovostjo trditi. Za Slovenijo ni ne relevantnih podatkov ne strokovnih ocen. Ljudje zdravnikom pač moramo zaupati. A pred leti je nekdanja EU komisarka za zdravje Androulla Vassiliou postregla z grozljivimi podatki: V vsakem desetem zdravniškem postopku v Evropski uniji se pojavijo napake, ki imajo škodljive posledice za bolnike. Zaradi zdravniških napak naj bi blo na letni ravni v EU prizadetih okoli 15 milijonov bolnikov, po navedbah strokovnjakov pa zaradi napak umre vsak tisoči bolnik v bolnišnični oskrbi.
Zdravniška zbornica ugotavlja
V popolnem nasprotju s številkami, ki smo jih omenili, so podatki Zdravniške zbornice Slovenije. Glede na te so napake zdravnikov prava redkost: od leta 1994 do 2016 je zdravniška zbornica izrekla vsega 38 ukrepov: en trajni odvzem zdravniške licence, dva predloga za odvzem licence, pet začasnih odvzemov licence, devet opominov in 21 javnih opominov. O tem, da zdravniška zbornica zelo težko prizna, da je kateri njenih članov storil kaj narobe, je bilo prelitega že veliko črnila. Če že prizna, pa običajno za postopke odločanja potrebuje ogromno časa. V enem najbolj razvpitih primerov, v primeru nesrečnega Bora Nekrepa, je zbornica odločala kar pet let.
Počasni sodni mlini
Še slabše se godi tistim, ki upajo, da bodo slovenska sodišča uvidela, da se sem ter tja pojavi kakšen malomaren in nesposoben zdravnik. V zadnjih desetih letih je bilo zoper zdravstvene delavce zaradi strokovnih napak vloženih 264 tožb. Prav letos aprila je bila odmerjena najvišja odškodnina zaradi zdravniške napake, in sicer v višini 800 tisoč evrov. Izplačati jo mora postojnska porodnišnica, a sodni postopek se je vlekel kar 11 let. Dvaindvajset let so mleli sodni mlini v postopku, v katerem je bila leta 2014 dosojena rekordna odškodnina, ki jo je moral izplačati Klinični center v Ljubljani; skupaj s stroški in obrestmi 700 tisoč evrov. Kar 23 let pa svoje zadoščenje po sodiščih išče družina Šilih. Čeprav je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da so bile zaradi dolžine sodnega postopka kršene njune pravice, njun križev pot še ni končan.
Reforma
Ob vseh teh primerih je zgroženje javnosti vse večje in zaupanje v zdravstvo vse manjše. Upamo, da se ministrica Milojka Celarc Kolar zaveda, da državljani pričakujemo, da reforma, ki jo pripravlja, ne bo samo povišala finančnih obremenitev davkoplačevalcev, ampak bo prinesla tudi prepotrebno etično in moralno prebrazbo našega zdravstva.
