Vlasta Nussdorfer

»Če si revež, ostajaš revež«

Žiga Kariž
1. 6. 2016, 17.17
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

"Če bi bila naša priporočila, navodila, opažanja upoštevana, zagotovo lahko rečemo, da bi državljani lepše in boljše živeli, predvsem pa bi imeli manj postopkov tako doma kot v tujini, tudi manj odškodnin, ki nam pretijo ali jih plačujemo za grehe," ugotavlja Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic.

sta
Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic: "Z denarjem lahko marsikaj kupiš, tudi krajšo čakalno dobo in privatno oskrbo. Če pa čakaš, včasih pozno dočakaš pomoč."

Vlasta Nussdorfer je včeraj predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu predala obsežno poročilo o stanju človekovih pravic pri nas in v njem zapisala kar 83 priporočil. Kot je poudarila, je spoštovanje človekovih pravic drago, nespoštovanje še dražje, predvsem pa meni, da ne smemo varčevati na plečih najšibkejših in najbolj ranljivih.

Prisotna diskriminacija

Po besedah varuhinje je še vedno prisotna diskriminacija ranljivih skupin. Še vedno veliko Romov živi brez vode in elektrike, v neurejenih naseljih. Ugotavljajo veliko težav na področju invalidnosti. Vrsta težav je povezana tudi z revščino, saj je vsak sedmi državljan na pragu revščine.

Milan Brglez je prejel 436 strani dolgo poročilo s 83 priporočili.

Ljudje izgubljajo domove, prihaja do deložacij in to področje je treba nujno urediti, je dejala Nussdorferjeva. Do velikih kršitev pravic pa po njenih navedbah prihaja tudi na področju delovnopravne zakonodaje, dogaja se mobing, zaposlovanje na črno, celo suženjska razmerja, ko delavci za svoje delo celo ne dobijo plačila oziroma jim ne plačajo prispevkov.

Besede sramota ne poznajo

Varuhinja je tako ob poročilu ugotavljala, da je »morala mnogo izkoriščevalcev ljudi na psu, da je sramota beseda, ki je ne poznajo, in da se v teh primerih ne znajo opravičiti ali poravnati škode«. Mnogi izmed teh izkoriščevalcev, zlasti na področju delovnopravnih razmerij, pozna le svoje pravice, ne pa pravic drugih.

Kot zelo pomembno je izpostavila tudi področje socialne varnosti in zdravstva. »Na področju zdravstva se stanje v letu 2015 žal ni bistveno spremenilo,« je ugotavljala in dodala, da ministrstvo sicer obljublja potrebne spremembe, a teh ni. Varuhinja tudi sicer opozarja, da je vse preveč zakonov v pripravi, do obravnave in končnega sprejema pa ne pride.

STA
Vlasta Nussdorfer

Zdravstvo brez izboljšav

»Podaljševanje čakalni dob, nepravilnosti pri organizaciji dela, domnevne strokovne napake, nepripravljenost pristojnih za hitro in učinkovito reagiranje, vse to znižuje zaupanje prebivalcev v zdravstvo, povečuje očitke o koruptivnosti, s tem pa negativno vpliva na uresničevanje pravne in socialne države,« je opozorila.

Prav na področjih, ki se zelo dotikajo življenja ljudi, pri varuhu ugotavljajo, da je denar še vedno pomemben: »Če si revež, ostajaš revež. Z denarjem lahko marsikaj kupiš, tudi krajšo čakalno dobo in privatno oskrbo. Če pa čakaš, včasih pozno dočakaš pomoč.«

Po napovedih predsednika DZ bo poročilo skladno s poslovnikom DZ obravnavano v jesenskem delu rednega plenarnega zasedanja. Ob njegovem prevzemu pa je Brglez med drugim dejal, da je varuh človekovih pravic tudi zato, da državi postavlja ogledalo. In prav DZ je po njegovih besedah tisti, ki nadalje – še zlasti izvršni veji oblasti in tudi drugim organom – poskuša postavljati meje in tako potrebuje priporočila, da lahko ugotavlja, ali se naša država razvija v pravi smeri.