Slovenija dobiva nov družinski zakonik. Končno, lahko rečemo, saj je od zadnjega zavrnjenega na referendumu minilo že štiri leta. V vsem tem času na področju družinske politike ni bilo postorjeno veliko. Spomnimo, da je bil po velikih naporih letos vendarle sprejet zakon o partnerski zvezi, ki ureja najnujnejše – a še zdaleč ne vseh – pravic istospolnim parom. A za to ni zaslužno ministrstvo, temveč poslanec Jani Mӧderndorfer. Je pa ministrica v tem času poskrbela za podaljšanje očetovskega dopusta, kar pa je tudi edina aktivnost, pod katero se je podpisalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom Anje Kopač Mrak. Da nov družinski zakonik še kako nujno potrebujemo, je v vsej bedi razgrnil tudi primer koroških dečkov. No, stvari se zdaj vendarle premikajo. A kam? Naprej ali nazaj?
POSVOJITVE ZA STARE STARŠE
Po predlogu družinskega zakonika, ki sta ga včeraj predstavila ministrica za delo Anja Kopač Mrak in minister za pravosodje Goran Klemenčič, bodo o začasnih odredbah in trajnejših ukrepih odločala sodišča. Centri za socialno delo pa bodo še vedno odločali o nujnih ukrepih za varstvo koristi otrok. Sodišča bodo pristojna za odločanje s področij ukrepov za varstvo koristi otrok, skrbništva, posvojitev ter spregleda zadržkov sorodstva in mladoletnosti pri sklenitvi zakonske zveze. Posvojitve so najgloblji poseg v družinska razmerja, zato se glede na njihove pravne posledice odločanje o posvojitvah po predlogu prenese v pristojnost sodišč. Predvidena pa je izjema glede posvojitve vnukov, in sicer da stari starši lahko posvojijo otroka, ki nima več živih staršev, je povedala ministrica Kopač Mrakova.
SPECIALIZIRANA SODIŠČA
Za odločanje o zadevah bodo na prvi stopnji po besedah ministrice stvarno pristojna okrožna sodišča. Posebni družinski oddelki se bodo oblikovali tudi pri tistih okrožnih sodiščih, kjer do zdaj takšnih posebnih oddelkov ni bilo. Sodniki, ki odločajo o družinskih zadevah, bodo bolj specializirani. Zaradi tega bo odločanje v zadevah hitrejše in učinkovitejše, kar je po opozorilu ministrstva za delo pomembno zlasti z vidika učinkovitega varstva koristi otrok. Pravosodni minister Klemenčič pa je dejal, da ne razmišljajo o oblikovanju družinskih sodišč. Po predlogu se bo v vseh postopkih za urejanje razmerij glede otrok odločalo po pravilih nepravdnega postopka, medtem ko se po veljavni ureditvi o nekaterih ukrepih odloča v pravdnem, po drugih pa v nepravnem postopku. Bistvena prednost nepravdnega postopka je, da sta v nepravdnem postopku v večji meri kot v pravdnem uveljavljeni načeli oficialnosti in preiskovalno načelo. Omenjeni načeli po pojasnilih predlagateljev omogočata sodiščem, da v največji možni meri zavarujejo koristi otroka. Predlog zakonika ureja tudi družinsko mediacijo kot posebno primerno metodo za reševanje družinskih sporov.
KORAK NAZAJ?
Predlog po besedah ministrice Kopač Mrakove in kot smo prejšnji teden kot prvi poročali tudi v našem časniku, ne ureja vprašanj, ki zadevajo istospolne partnerske zveze. Državni zbor je namreč aprila sprejel zakon o partnerski zvezi, ki za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza. Razen možnosti posvojitev, ki pa niso opredeljene niti v novem družinskem zakoniku. Z besedo ni omenjeno tudi posvajanje bioloških otrok po partnerju, kar je sicer trenutno še urejeno. Prav tako predlagani zakonik ne ureja prepovedi telesnega kaznovanja otrok. To področje je vključeno v predlog novele zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki ga bo vlada kmalu obravnavala, je še povedala ministrica.
