Tomo Križnar je bil aretiran 19. maja, konec tedna pa so ga po posredovanju slovenskega zunanjega ministrstva izpustili iz zapora. Česa je bil osumljen, uradno ni znano, po neuradnih podatkih pa ni imel ustreznih dovoljenj za vstop na območje.
Ob prihodu na letališče je padel v objem soprogi Bojani, ki ga je pričakala s šopkom domačega bezga v rokah. Kot je povedal zbranim medijem ob prihodu v Benetke, je bila to ena najhujših izkušenj v njegovem življenju. Strahovi, da delujejo še bolj kot pred desetimi leti, ko je mesec dni preživel v sudanskem zaporu.
"Dva nesrečneža so prebičali pred mojimi očmi"
"Imam to srečo, da sem zdaj tukaj med vami, tistih pol milijona ljudi tam pa ne." Povedal je, da so z njim so ravnali tako kot z Nubami. "V zaporu smo pili vodo iz Nila, ki je smrdela po crknjenih ribah, in jedli smo vsak dan isti neke vrste močnik s fižolom," je povedal Križnar.
Povedal je, da je bil v zaporu deležen psihičnega maltretiranja, z domačini pa da se ravna bistveno huje kot s tujci. "Bil sem priča bičanju. Z nikomer nisem smel komunicirati in dva nesrečneža, ki so ju zalotili, da sta v prvih treh dneh spregovorila z mano, so prebičali vpričo mene," je še povedal Križnar.
Ob aretaciji so mu zaplenili kamero, kasneje pa še telefonsko kartico. Prav zato so se na zunanjem ministrstvu odločili, da informacije o njegovi aretaciji ne posredujejo v javnost, prav tako pa so bili skopi z vsakršnimi podrobnimi informacijami, ki bi lahko škodile njegovi varnosti, poroča časnik.
Poskušal je pretovositi napravo za črpanje vode
Po poročanju Večera je Križnar iskal pot čez naftna polja, ko so ga prijeli. Povedal je, da je skušal v Nubske gore pretovoriti napravo za črpanje vode, "da pomagam tem našim Nubam". Križnar je krenil iz Slovenije 7. aprila in pristal v glavnem mestu Južnega Sudana, v Jubi. Nubskih gor ni dosegel, saj so ga prej zajele tamkajšnje oblasti in ga obtožile, da nima pravih dokumentov za premikanje po državi ter za snemanje.
61-letni aktivist in humanitarni delavec je bil že večkrat zaprt v tujini. Leta 2006 je bil zaprt v Sudanu, kjer je v zaporu v kraju El Fašir preživel približno mesec dni. Policija ga je aretirala, ko je želel nezakonito vstopiti v državo, saj ni imel vizuma. Po diplomatskem posredovanju Slovenije ga je sudanski predsednik Omar al Bašir pomilostil.
Leta 2003 je bil zaprt tudi v zaporu v Etiopiji. Tamkajšnja policija ga je aretirala na območju omejenega gibanja, saj naj bi bil tam brez potrebnega dovoljenja.
