Kulturniki vs. občina

Proti združevanju tudi s peticijo

Mirjana Martinovič, Dolenjski list
24. 5. 2016, 16.34
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Na četrtkovi občinski seji Mestne občine Novo mesto bodo obravnavali predlog, da v enotni zavod združijo dosedanja zavoda s področja kulture in športa, temu pa dodajo še mladinsko področje in turizem. Temu so se včeraj glasno uprli kulturniki, podpirajo jih od Trsta do Ljubljane.

M. M.
Novomeški Kulturni center Janeza Trdine letno obišče med 56 in 62 tisoč ljudi, od tega skoraj tretjina mladine, kar je svojevrsten rekord v državi.
MO Novo mesto: Novomeščani si zaslužijo več V odzivu na napovedano peticijo proti združevanju so na občini med drugim zapisali, "da novomeška kultura in šport nista samo Agencija za šport in KC Janeza Trdine. Menimo, da si glede na trenutno stanje na področju športa, kulture, mladine in turizma le-ti zaslužijo več, naše prepričanje pa je, da bo v obliki večjega, kompetentnejšega zavoda izvajanje aktivnosti na teh področjih kakovostnejše."

Vodstvo Kulturnega centra Janeza Trdine (KCJT) Novo mesto z zaposlenimi je na včerajšnji novinarski konferenci predstavilo svoja stališča do napovedane združitve omenjenega javnega zavoda z novomeško Agencijo za šport. Na četrtkovi seji občinskega sveta bodo namreč v prvi obravnavi odločali o ustanovitvi skupnega, novega Zavoda Novo mesto, ki naj bi poleg kulturnega in športnega področja pod skupno streho združil še mladinsko in turistično dejavnost.

V omenjenih zavodih temu nasprotujejo oziroma, kot je večkrat poudarila Nina Štampohar iz KCJT, zaposleni spremembam, ki bi izboljšale delovanje omenjenih zavodov, ne nasprotujejo, ampak jih pozdravljajo. So pa proti, ker novomeška občina združitev pripravlja na podlagi – po njihovem mnenju  pomanjkljive in mestoma celo netočne analize, ki jo vsebuje gradivo za omenjeno občinsko sejo.

NE DRŽI, DA BI PRI TEM SODELOVALI

Že uvodoma je direktorica KCJT Vesna Dular zavrnila odziv MO Novo mesto, objavljen na spletnih straneh Dolenjskega lista, v katerem so iz kabineta župana med drugim sporočili, da so zavodi pri pripravi gradiva sodelovali.

Kronološko je povzela sodelovanje z občinsko upravo in navedla, da jih je v začetku lanskega leta obiskal novomeški podžupan Boštjan Grobler, ki jim je predstavil zamisel o ukinitvi Zavoda za turizem in o tem, da bi tudi to področje prevzel KCJT. V nadaljevanju sta morala po septembrskem sestanku z županom Gregorjem Macedonijem in direktorico občinske uprave Vido Čadonič Špelič tako KCJT kot Agencija za šport v dveh tednih pripraviti analizo prednosti in slabosti morebitne združitve, kar so storili v sodelovanju z vsemi zaposlenimi, a kakršnegakoli odziva občinske uprave niso dobili. Šele 5. maja letos so jih vse povabili na skupni sestanek in jim zgolj predstavili načrtovano združitev, šele po objavi gradiva za četrtkovo občinsko sejo pa so kulturniki in športniki lahko izvedeli podrobnosti omenjene analize, v kateri pa so našli vrsto pomanjkljivosti in se nanje včeraj javno tudi odzvali.

VSAJ SEDEM NERESNIC

Dularjeva je iz omenjene analize izpostavila sedem neresnic. Med drugim je zavrnila očitek, da KCJT nima lastne produkcije, v samem statutu zavoda že izhaja, da zaradi tega sploh niso bili ustanovljeni, ter dodala, da so v osmih letih ob rednem programu izvedli ali sodelovali še v 54 projektih.

Glede očitka o nizki izkoriščenosti prostorov KCJT je dejala, da imajo tri prireditvene prostore, ki pa tehnično ne dovoljujejo istočasnih vsebin (ni zvočne izolacije, skupna avla, premalo tehničnega osebja in podobno), ob tem pa je postregla s številkami, da so imeli lani 255 dogodkov, stvarna zasedenost dvorane (še priprave, vaje in tako dalje) pa je bila več kot 300 dni, čeprav so v poletnih mesecih zaprti. Analiza kulturnikom očita tudi prenizke prihodke iz naslova tržnega deleža (kot vzrok premajhne lastne produkcije).

»Sami pridobimo več kot polovico denarja za svojo dejavnost,« je poudarila dolgoletna direktorica.
Očitajo jim tudi »nedostopnost za številne odrinjene skupine«, s tem da jih niso niti definirali, KCJT pa po njenih besedah redno sodeluje z domala vsemi kulturnimi in drugimi institucijami ali zavodi, od LokalPatriota in Goge do gimnazije, JSKD, z vsemi šolami in tako naprej. Analiza je zaznala težavo KCJT z upravljanjem objekta, česar Dularjeva ne zanika, a poudarja, da so o tem občino večkrat opozarjali, žal neuspešno: »Neke vrste poslovno škodo nam delajo tudi po ukinitvi Univerzitetnega in raziskovalnega središča, ko so sami sklepali pogodbe o uporabi njihovih prostorov z drugimi, nam pa pustili račune. Samo iz tega naslova nam občina dolguje več kot 9000 evrov, saj te stroške trenutno krije KCJT, njihovi računi ostajajo neplačani od decembra 2014.«

V gradivu za svetnike je tudi očitek za oba javna zavoda, da se »soočajo s pomanjkanjem strateškega razmisleka o prihodnosti lastnih dejavnosti«, kar je zavrnila z besedami, da ima vsak zavod večletni program, tudi njihov, a da njihova strategija žal ne more biti usklajena z občinsko, saj občina strategije za področje kulture od leta 2010 sploh nima.

ŠTEVILNA PISMA PODPORE

M. M.
Nina Štampohar in Vesna Dular sta v imenu Kulturnega centra Janeza Trdine, ki ga letno obišče med 56 in 62 tisoč ljudi, predstavili, zakaj načrtovano združevanje za kulturo ni dobro.

Tako KCJT kot Agencija za šport sta na to temo povprašala sorodne organizacije po državi in pri obeh so bili nemalo presenečeni nad odzivom. »Nastavili smo si ogledalo in bili zelo presenečeni, kaj si o nas mislijo druge kulturne institucije. Na te stvari bi morala biti naša občina ponosna,« je dejala direktorica o 19 mnenjih glede KCJT, ki so jih prispevali Združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije KUDUS, SNG Nova Gorica, SNG Maribor, iz Slovenskega gledališkega inštituta, Mestnega gledališča ljubljanskega, Slovenskega mladinskega gledališča, novomeške gimnazije in drugod. Podobna pisma, in sicer od Olimpijskega komiteja Slovenije, Zavoda RS za šport Planica, Združenja športnih centrov Slovenije ter drugih, naj bi dobili tudi v Agenciji za šport. »Oba zavoda sta v širšem prostoru postala blagovni znamki in takšna združitev bi to v hipu zrušila,« je dodala Štampoharjeva.

»Resnično nismo proti spremembam in pri tem radi sodelujemo, a naj se ne delajo z vratolomno hitrostjo. Obljubljali so nam dialog in sodelovanje. Če bi do tega res prišlo, bi bilo gradivo za četrtkovo sejo precej drugačno,« je še dejala Dularjeva.

MANJKALI ŠPORTNIKI

Kot že omenjeno, predstavnikov Agencije za šport na novinarski konferenci ni bilo, od sredine tega meseca pa jo kot vršilec dolžnosti direktorja vodi Matjaž Kuzma. Ta je za Dolenjski list povedal, »da je politično neaktiven in da se v službenem času ne udeležuje neslužbenih zadev«

Tudi kolegom v KCJT je ob petkovem sklicu novinarske konference dejal, da ga danes ne bo, »obenem poudarjam, da bodo morebitna podana stališča zaposlenih Agencije za šport Novo mesto njihovo osebno mnenje, in ne mnenje zavoda«. 

Kuzma je tudi odločno zanikal govorice, da naj bi zaposlenim na agenciji udeležbo na novinarski konferenci prepovedali.

PETICIJA

V kulturnem centru so se še odločili, da bodo v tajništvu KCJT in na njihovih spletnih straneh začeli zbirati podpise pod peticijo: »Zato smo se odločili, da se obrnemo na vas s pozivom, da nam s svojim podpisom izrazite podporo, ko pod danimi pogoji nasprotujemo preuranjenemu združevanju teh dveh zavodov. V bistvu gre za formalno ukinjanje našega zavoda in preoblikovanje v popolnoma drugo ustanovo.«