Jasna Iskra je povedala, da je dejanja, ki jih v bankah ne bi smelo biti, težko odkriti in da se do dokumentov, ki bi to razkrivali, tudi v okviru nadzora s strani regulatorja težko pride. "Banke so zmožne narediti vse in so marsikaj podpisovale. Tudi nam so skrivale dokumente," je dodala.
"V nobeni kreditni mapi ne piše, da gre za obvodno kreditiranje oz. da je nekdo vzel kredit za Merkur" ali "da je pod pogodbo pisalo: 'Podpisniki tega dogovora zagotavljamo, da tretja stran tega ne bo videla.'", je nanizala. "Članice uprav so to skrivale pred notranjo revizijo, pred ostalimi člani uprave, pred nadzorniki in pred regulatorjem - to se je videlo šele, ko se je zamenjala uprava," je povedala.
Probanki so po njenih besedah izdali dovoljenje za vštevanje podrejenih obveznic v kapital, a pod takšne pogodbe so podpisovali dogovore, da jih bo banka odkupila po polni ceni z vzemi donosi ne glede na to, ali jih bo lahko prodala na trgu ali ne. "S tem so izničili pogoje za dovoljenje. Če bi Banka Slovenije vedela za vse te dogovore pod mizo, bi imela veliko razlogov, da bi lahko že prej reagirala," je menila.
Na vprašanje, ali je regulator naredil dovolj, je odgovorila: "V danem trenutku je. Kako so se odločali člani sveta, pa bodo oni najbolj vedeli." Tako, kot se je razvijala problematika na bančnem področju, se je razvijala tudi zakonodaja. "A ta ni sledila v zadostnem obsegu, da bi se lahko morda kaj tudi prej naredilo," je dejala.
Kdo nosi krivdo?
Vprašanje za lastnika bank je, zakaj ni prepovedal ekspanzivnega kreditiranja gradbincev ali kreditiranja v švicarskih frankih. Tudi nadzorni svet bi moral ugotoviti, da je šla banka s svojim kreditiranjem predaleč. A vsi nosimo malo krivde, lastnik, nadzorni svet, uprava, tudi regulator, je povedala.
Pravni oddelek sicer vsem procesom v Banki Slovenije nudi le pravno podporo. Denimo, ko je gradivo za sejo sveta centralne banke pripravljeno, ga pogleda z vidika pravne varnosti: "Vsebina je odločitev vodje pregleda, mi samo pogledamo usklajenost in podkrepimo odločitve s pravnega vidika, torej predlagamo, ne odločamo," je opisala.
Prepovedali so ji hoditi na seje sveta
Jasni Iskra, ki funkcijo vodje pravnega oddelka opravlja od leta 2000, je guverner Marko Kranjec leta 2010 prepovedal hoditi na seje sveta. Zakaj, na za javnost odprtem delu seje bančne komisije ni želela govoriti: "Bom povedala kasneje. A moja vloga ni tako pomembna, kot je hoče prikazati Kranjec," je dejala.
"Danes je lahko biti pameten za nazaj"
Nato je pričal nekdanji viceguverner Samo Nučič, ki je pred bančno komisijo, predhodnico te, pričal že v začetku leta 2014. Ponovil je podobno, kot je povedal takrat: Da so bile banke v dobri kondiciji, da so bile dobro nadzorovane, da je bančna luknja posledica krize, ki je prišla iz ZDA in Evrope.
Nučiču, ki je bil viceguverner med letoma 1996 in 2008, se ne zdi sporno, da v obdobju med 2005 in 2007 oz. 2004 in 2008 regulator ni pregledal nobene kreditne mape v Probanki oz. Factor banki. Čeprav sta banki imeli, kot je povzel sam, specifičen portfelj: prva je delovala bolj kot borzna hiša, druga kot nišna banka, ki se je (vsaj na začetku) ukvarjala le s kreditiranjem gospodarstva.
Na vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS), če namenoma niso pregledovali kreditnih map, kljub temu da je takrat kreditni obseg v prvi banki rasel po 40-odstotni, pri drugi pa v povprečju 30-odstotni stopnji, je odgovoril, da ne. Po njegovih besedah so opravljali nadzor z drugimi metodami in primerjavami z drugim bančnim sistemom.
Čeprav je iz dokumentov, ki jih ima komisija, moč razbrati, da je regulator neki banki za enake kršitve izdali odredbo, Factor banki pa so pisali le pismo upravi, je Nučič vztrajal, da so bili "vatli in pravila za vse enaki". "Danes je lahko biti pameten za nazaj," je dejal.
