Kongres je sicer danes nekoliko spremenil statut stranke, po katerem celotno ime stranke ne bo imelo kratice, skrajšano ime pa ostaja Zavezništvo.
Bratuškova je zadovoljna, da so na kongresu, na katerem se je zbralo okoli 150 delegatov, pokazali, da so še vedno pomemben politični akter in da so enotni. Pogreša pa več pozornosti medijev pri temah, ki jih v DZ zagovarjata s kolegico Mirjam Bon Klanjšček. To bi bil prvi korak za dvig javnomnenjske podpore stranki, je menila.
Programske prioritete
Skladno s sprejetimi programskimi prioritetami bo stranka zagovarjala inovacije, nova delovna mesta in trajnosti razvoj, vzdržne javne finance ter transparentno upravljanje državnega premoženja, enake pravice za vse s poudarkom na ženskam in mladih ter zagotavljanje varnost in spoštovanje človekovih pravic v luči begunske krize.
Tako med drugim nameravajo spodbujati tuje investicije, posebno pozornost namenjati obrtništvu in podjetništvu, preveriti delovnopravno zakonodajo ter postopno uveljaviti model krožnega gospodarstva. Poleg tega zagovarjajo postopno zniževanje primanjkljaja in dolga, prestrukturiranje davčnih obremenitev, zdravstveno in pokojninsko reformo, učinkovitejšo javno upravo.
Sprejeta resolucija predvideva tudi postopno vpeljavo spolnih kvot v upravah in nadzornih svetih večjih družb, dodatne zakonodajne ukrepe za lažje usklajevanje dela in družine, popravke volilnega sistema na lokalni ravni v prid večje enakosti spolov.
Med prioritetami je tudi oblikovanje evropske enote za hiter odziv na begunsko krizo ter vzpostavitev evropske mejne in obalne straže. Želijo si tudi drugačne porabe treh milijard evrov iz dogovora s Turčijo.
Kritika vladajoče SMC
Bratuškova se je v svojem nagovoru dotaknila veliko tematik, kritična je bila predvsem do premierja Mira Cerarja, vladajoče SMC in nekdanjih sodelavcev.
Spomnila se je dinamične poti, ki jo je ta stranka, ustanovljena pred dvema letoma, prehodila. Takoj so jih čakale volitve, na katerih jim je kljub drugačnim napovedim uspelo dobiti štiri poslanska mesta v DZ. V vladno koalicijo se sicer niso vključili, vendar sta bila med tistimi, "ki so tako ali drugače želeli v vladno koalicijo", tudi Peter Vilfan in Jani Möderndorfer, je spomnila. Lahko pa bi se ob tem po njenem vprašali, "ali je etično in moralno, da prideš v parlament z glasovi ene stranke in si potem premisliš in presedeš drugam".
Dejstvo, da se bo stranka danes preimenovala, pa po besedah Bratuškove ne pomeni, da spreminjajo politične usmeritev, temveč bodo z novim imenom še bolj jasno povedali, kakšna je ta usmeritev.
Želijo si zavezništva
Bratuškova si medtem želi tudi zavezništva z levosredinskimi strankami pred prihodnjimi volitvami, na katerih lahko stranka po njeni oceni ponovi rezultat.
Predsednica zdaj še stranke Zavezništvo Alenke Bratušek meni, da so na spremembo čakali predolgo in je zadnji čas, da stranka dobi ime, ki bi ga morala imeti že od začetka - torej brez navedbe Bratuškove v njem.
Na današnjem kongresu v Ljubljani bodo sprejeli tudi resolucijo, v kateri bodo skladu s svojim programom natančneje opredelili vse tisto, kar želijo v prihodnjih letih zagovarjati kot stranka in kar bosta v DZ zagovarjali strankini poslanki, poleg Bratuškove še Mirjam Bon Klanjšček.
ZaAB je tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2014 nastala iz razpadle stranke PS ter se v DZ prebila s štirimi poslanskimi mandati. Vendar so se zanje kmalu začeli burni časi, strankarsko enotnost je najedala kandidatura Bratuškove za evropsko komisarko. Tedaj je bilo slišati tudi pozive, naj se umakne kot predsednica, a je bil sklep organov ZaAB drugačen.
Napetosti so se stopnjevale, stranko sta zapustila poslanca Peter Vilfan in Jani Möderndorfer, kar je povzročilo razpad poslanske skupine. Bratuškova in Bon Klanjščkova zato delujeta v poslanski skupini nepovezanih poslancev.
Javnomnenjski kazalci ZaAB trenutno ne kažejo obetajoče, vendar je Bratuškova prepričana, da lahko na prihodnjih parlamentarnih volitvah ponovijo rezultat z zadnjih volitev. Sicer pa si pred volitvami želijo povezovanja z drugimi levosredinskimi strankami.
