Predsednik republike Borut Pahor je na državni slovesnosti ob dnevu SV opozoril, da bo morala Slovenija za ohranitev in okrepitev svoje varnosti posodobiti celoten varnostni sistem. To je po njegovem zahtevna naloga, ki terja veliko znanja in političnega sodelovanja. Pomen sodelovanja je poudaril tudi, ko je govoril o prihodnjih izzivih Slovenije.
Po oceni Pahorja ima Slovenska vojska (SV) v javnosti upravičeno velik ugled, kar pomeni, "da se ljudje na svojo vojsko zanesemo". A bo treba po oceni vrhovnega poveljnika SV za ohranitev in okrepitev varnosti "posodobiti celoten nacionalni varnostni sistem".
Za varnost Slovenije sta po oceni Pahorja sicer še vedno najbolj pomembna gospodarsko okrevanje in dvig življenjske ravni ljudi, a je "zaradi naše večje varnostne izpostavljenosti v sedanjih razmerah pomembna tudi okrepitev varnostnega sistema in SV kot njenega vojaškega stebra". Varnostne pripravljenosti ne smemo podcenjevati, čeprav varnost države ni neposredno ogrožena, je opozoril.
Putinov obisk ne spreminja ničesar
Slovenija ima po besedah Pahorja "pravico, dolžnost in interes za okrepitev obrambne moči zveze Nato". V tej luči po njegovih besedah skorajšnji obisk Vladimirja Putina v Sloveniji "v ničemer ne spreminja zunanjepolitične ali varnostne usmeritve Slovenije": "Naj ne bo nobenega dvoma. Skorajšnji obisk ruskega predsednika je pietetne narave in je povezan s stoletno tradicijo Ruske kapelice."
Glede aktualnega dogajanja v Evropi je poudaril, da je v "slovenskem nacionalnem interesu, da ostanemo v najbolj povezanem delu EU".
Pred Slovenijo so po oceni Pahorja zahtevni časi, na katere pa ni treba gledati "s skrbmi ali celo s strahom". "Naša ravnanja bodo toliko bolj premišljena, samozavestna in odločna, kolikor bolj bomo med seboj sposobni politično in drugače vsestransko sodelovati. Pripravljenost za sodelovanje, politično in vsakršno, v bistvu štejem ta hip za enega najpomembnejših dejavnikov zmanjševanja tveganj, ki smo jim in jim bomo izpostavljeni", je dejal.
Vse je tako po njegovih besedah odvisno od nas samih. "V naši zgodovini smo v prelomnih časih izkusili narodni razkol in narodno enotnost. Kako se bomo vedli pri naslednjem velikem izzivu, je naša stvar. Spomnimo pa se, da sta nastanek slovenske države in njena vojaška obramba plod enotnosti in ne razklanosti. V tem smislu sta praznika slovenske države in SV velik vzor in navdih za naša prihodnja ravnanja," je še dejal.
Odlična ocena šefice
Obrambna ministrica Andreja Katič pa je pripadnikom slovenske vojske čestitala za njihov praznik. Spomnila je na vse naloge, ki so jih opravili v preteklem letu - od pomoči pri obvladovanju vala migracij do misij v tujini - in ocenila, da so jih opravili odlično.
Glede nizkih ocen pripravljenosti SV je dejala, da kot ministrica z vso resnostjo spremlja tovrstne ocene, prav tako se s to težavo na ministrstvu spoprijemajo z vso odgovornostjo. "Nesporno pa je dejstvo, da je treba za SV zagotoviti stalen in predvsem stabilen vir financiranja," je dejala in dodala, da je to eden izmed ključnih pogojev, "da bomo pot SV znova obrnili v pozitivno smer".
Na slovesnosti, ki so se je poleg načelnika generalštaba SV generalmajorja Andreja Ostermana med drugim udeležili tudi drugi slovenski visoki vojaški in politični predstavniki, so opravili tudi povišanja v vojaške čine; med drugim sta bila v brigadirja povišana polkovnika Klemen Medja in Vilibald Polšak. Prav to je sprožilo nezadovoljstvo v SDS in delu vojnih veteranov. Opozarjajo namreč, da naj bi se Medja v času osamosvojitvene vojne načrtno izognil mobilizaciji v TO, Polšak pa naj bi v njo prestopil šele 18. julija 1991.
Na ministrstvu za obrambo pravijo, da nimajo podatka, da bi se Medja izogibal mobilizaciji, Polšak pa naj bi v TO prestopil še v roku, ki ga je kot skrajni rok za prestop določilo takratno predsedstvo republike.
SV svoj dan praznuje 15. maja, kot spomin na 15. maj 1991, ko je Slovenija v učnih centrih na Igu in v Pekrah pri Mariboru začela usposabljati prvih 300 lastnih vojaških nabornikov.
