Se vam zdi objava fotografije, kraja bivanja in telefonske številke vašega še ne 10-letnega otroka na javno dostopni facebook strani pametna ideja? Če se vam zdi to slaba ideja, imate prav. Čeprav velja, da je za vse, tudi odrasle zaželena previdnost pri objavah na družabnih omrežjih, je vse skupaj še posebej občutljivo, če gre za otroke.
Na facebook strani Avdicije v Ljubljani, kjer ni navedenih nobenih podatkov, kdo s stranjo in zbranimi podatki sploh upravlja, nikakršnih kontaktnih podatkov, redno objavljajo pozive, s katerimi iščejo osebe za snemanje različnih oglasov. Običajno zainteresirane prosijo, da jim preko facebooka pošljejo (zasebno) sporočilo, česar pa ljudje pogosto ne upoštevajo.
Tako so konec aprila objavili poziv, da za snemanje oglasa potrebujejo različne starostne skupine ljudi, med drugim pa so iskali tudi dečke, stare med 7 in 13 let. Pod objavo se je v nekaj dneh zbralo več kot 100 objav posameznikov, ki si želijo nastopati v oglasu. Med njimi pa je tudi kar lepo število otrok. Otroci, stari od 7 do 13 let, so sami objavljali svoje fotografije in poleg pripisali telefonsko številko ter kraj bivanja. Kot pa je mogoče razbrati iz zapisov, so tudi starši, sorodniki ali prijatelji prijavljali svoje najmlajše. Nekateri so se vsaj vzdržali, da niso objavili kontaktnih podatkov otrok, kljub temu pa tovrstne objave niso najbolj primerne.
Informacijska pooblaščenka: Ni bilo kršitev zakonodaje, vendar ...
Slovenska zakonodaja, konkretno Zakon o varstvu osebnih podatkov in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu, po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik ne prepovedujeta, da agencija svoj poziv za sodelovanje (t.i. 'casting call') objavi preko družabnega omrežja. Prav tako zakonodaja ne prepoveduje javnega komentiranja takšnih objav oziroma javnega objavljanja fotografij svojih otrok s strani njihovih staršev.
"Objave staršev (v smislu komentarjev) so bile dane prostovoljno, skratka brez prisilitve, zato ni mogoče trditi, da ne bi bilo pravne podlage za takšno objavo osebnih podatkov na spletu. Ne glede na to pa bi organizator lahko ravnal bolj skrbno in bi iz previdnosti umaknil/izbrisal javno objavljene fotografije otrok in osebne podatke. Vendar v konkretnem primeru ni šlo za nezakonito ravnanje agencije oziroma staršev otrok,"odgovarja Prelesnikova.
Informacijska pooblaščenka opozarja, da je objava osebnih podatkov javno na spletu v vsakem primeru potencialno nevarna, "ker omogoča zlorabo teh podatkov s strani tretjih oseb. Še posebej je ta nevarnost očitna, ko gre za osebne podatke otrok, ker so ti kot posamezniki praviloma ranljivejši od odraslih."
Tudi starši naj se podučijo o varni rabi facebooka
Starost, kdaj naj ima otrok svoj facebook profil oziroma lahko samostojno raziskuje splet, je odvisno od številnih okoliščin: od zrelosti posameznega otroka, od odgovornosti staršev, od okolja, v katerem družina živi in podobno, našteva Prelesnikova in dodaja, da na spletu obstajajo številna tveganja, ki se jih velja zavedati in nanje opozoriti otroka.
Na spletni strani pooblaščenke je objavljena tudi brošura, v kateri so na razumljiv način predstavljeni nasveti kako uporabljati facebook in kako prepoznati ter se izogniti ključnim nevarnostim. Poleg nasvetov o je ključen element , ki pripomore k varni uporabi facebooka odnos zaupanja in podpore med starši in otroki. "To po eni strani pomeni, da se starši zavedajo sodobne 'digitalne resničnosti', ki otroke že zelo zgodaj vleče v svet spleta in družabnih omrežjih, po drugi strani pa je pomembno, da starši jasno postavijo meje (npr. uporaba računalnika v dnevni sobi, kjer starši lahko imajo nadzor nad početjem otroka). Starši moramo doseči, da se otroci sodobnih tehnologij ne bodo bali, ampak jih bodo uporabljali pametno in na varen način - predvsem tako, da svojega kasnejšega spletnega obnašanja ne bodo obžalovali in jim ne bo negativno posegal v njihovo zasebno življenje. To pa pomeni konstantno ozaveščanje," zaključuje Prelesnikova.
Objavo podatkov resno odsvetujejo
Kaj objava fotografij in podatkov otrok na javnem facebook profilu pomeni, smo vprašali Ajdo Petek, koordinatorko projekta Safe.si, ki pod okriljem Centra za varnejši internet javnost osvešča o varni rabi interneta.
Zakaj je tovrstna objava podatkov sploh tako mladih otrok nevarna oziroma kakšne so lahko posledice?
Gre za razkrivanje osebnih podatkov, zasebnosti otroka. Gotovo ima to lahko nepredvidljive in nezaželene posledice, zato tako početje resno odsvetujemo. Otroka lahko s tem izpostavljamo neželenim kontaktom, njegove slike se lahko znajdejo na neprimernih, nezakonitih spletnih straneh in zbirkah in podobno.
Katera starost je primerna, da ima otrok svoj facebook profil? Imajo ga že številni 9- in 11-letniki, kar posledično lahko pomeni, da starši niti ne vedo, kaj vse objavlja njihov otrok na svetovnem spletu.
Facebook ima kot pogoj za vpis v njihovo omrežje postavljeno mejo 13 let. Seveda pa se otroci o svoji letnici rojstva zlažejo in si ustvarijo profil že veliko mlajši. Nekaterim otrokom profile ustvarjajo tudi njihovi starši. Facebook ponuja dodatne zaščite za mladoletnike do 18 let (ne morejo objavljati javno, njihov profil se ne pokaže v zadetkih iskalnikov in podobno), pogosto pa imajo otroci nastavljeno starost nad 18 let in tako tudi te zaščite zanje ne veljajo. Zelo možno je, da imajo otroci tako popolnoma odprte profile in razkrivajo svoje osebne in kontaktne podatke, slike, objave vsem uporabnikom interneta.
Kako naj v današnjem času, ko so družabni mediji - sploh med otroci in najstniki – zelo pomembni, starši otrokom pojasnijo varno rabo družabnih medijev?
Starši se morajo s svojimi otroki o tem pogovarjati. Veliko iztočnic za pogovor in koristnih nasvetov lahko najdejo na spletni strani www.safe.si. Pomembno je, da se pogovorijo o zasebnosti, kaj je primerno objavljati na splet in kaj ne, koga je primerno sprejemati za prijatelja na spletu, kako si nastaviti nastavitve zasebnosti na družabnih omrežjih, ki so pogosto precej zapletene, kako prijaviti ustrahovanje in druge zlorabe na teh omrežjih, kakšno je lepo in primerno vedenje do drugih uporabnikov omrežij, morda tudi kakšno besedo o tem, kako ta omrežja delujejo in da pravzaprav služijo s podatki, ki jih sami objavljamo nanje.
Zgodi se tudi, da starši niso seznanjeni s sodobnimi tehnologijami, delovanjem družabnih omrežij, zato tudi težko nadzorujejo njegovo uporabo med otroci. Kaj svetujete v takšnih primerih? In na koga naj se obrnejo z vprašanji?
Pri našem projektu izvajamo tudi predavanja za starše po šolah po vsej Sloveniji. Vsem staršem bi priporočili naj se takih predavanj udeležujejo, saj bodo dobili koristne informacije in nasvete, kako nasloviti te teme doma v pogovorih z otroki. Z vprašanji se lahko obrnejo tudi na nas na info@safe.si ali na Tom telefon 116 111.
