Za upravljavca rudnika, Center za upravljanje z dediščino živega srebra (CUDHg), je država najprej obljubila 450 tisoč evrov, kar je po mnenju prejemnikov občutno prenizka vsota, da bi lahko uspešno izvajali vse aktivnosti v povezavi z vzdrževanjem in dediščino. Župan Idrije Bojan Sever ocenjuje, da bi za gladko upravljanje CUDHg potreboval okoli 700 tisoč evrov.
Ministrstvi za gospodarstvo in kulturo bi za idrijski rudnik namenili skupno slabih 600 tisoč evrov.
Kdo da koliko?
Za zdaj kaže, da bo država Idriji vseeno namenila nekaj več denarja od prvotno predvidenih 450 tisoč evrov. Rudarsko mesto naj bi po zadnjih informacijah prejelo 570 tisoč evrov, kar pomeni, da bi dobili 120 tisoč evrov več od prvotne postavke.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bi Idriji namenilo 450 tisoč evrov. Te bi porabili za financiranje monitoringa vplivnega območja rudnika in za vzdrževanje dela rovov in jam, ki so še nezaliti in je treba iz njih črpati vodo, da ne bi prišlo do zalitja in s tem nevarnosti za mesto – ugrezanja.
Ministrstvo za kulturo bi v mošnjiček dodalo 40 tisoč evrov, kar je znesek, ki bo omogočal upravljanje z Unescovo svetovno dediščino, pristavili pa bi še 80 tisoč, in sicer za delovanje turističnega dela rudnika – Antonijevega rova.
Bojan Sever, idrijski župan: "Za izvajanje vseh aktivnosti v povezavi z rudnikom, bi CUDHg, njegov upravljalec, potreboval okoli 700 tisoč evrov."
Medijem so v CUDHg v okviru prvih odzivov na novi znesek povedali, da bo nekaj več kot pol milijona še vedno komaj dovolj za redna dela. Skrbi pa jih še nekaj – obnova topilnice, za katero so sicer predvidena sredstva iz Evrope.
Kaj pa topilnica?
Ta pridejo šele, ko bo projekt končan. A kdo bo do takrat založil denar? Vsoto, ki bo omogočala prenovo objekta, bi morala posoditi država, a tudi tu kaže slabo, čas pa hitro beži – do oktobra mora biti topilnica obnovljena.