Predsednik DZ Milan Brglez zagotavlja, da je odločitev o tem, da ne razpiše zbiranja podpisov pod zahtevo referendumov, sprejel zato, da bi ubranil institut referenduma pred zlorabo, in ne zato, da bi ga omejil ali odpravil. S tem pa se ne strinjajo v SDS. Pravijo, da bodo še danes vložili predlog za Brglezevo takojšnjo razrešitev.
STA
Milan Brglez meni, da gre za zlorabo pravice do referenduma.
STA
"Gre za zaščito ustave, demokracije ter vladavine prava pred izsiljevanjem in vladavino zakona ulice," poudarja Brglez.
Predsednik DZ Milan Brglez je s tem, ko ni razpisal roka za zbiranje podpisov pod referendumske pobude, grobo kršil ustavo in zakon, meni poslanec SDS Vinko Gorenak, ki dodaja, da je to ena najnižjih točk dela katerega koli predsednika DZ doslej.
Po Gorenakovih besedah se je gotovo mogoče vprašati, ali delavci migranti izkoriščajo referendumsko zakonodajo ali ne. Toda s stališča ustavne ureditve to po mnenju Gorenaka ni relevantno. "Relevanten je zakon o referendumu in ljudski iniciativi in relevanten je poslovnik DZ," je pojasnil.
Če nekdo na zakonit in tehnično pravilen način zbere 2500 podpisov in zahteva razpis roka za zbiranje 40.000 podpisov pod referendumsko pobudo, notranje ministrstvo pa potrdi pravilnost zbiranja podpisov, potem predsednik DZ po besedah Gorenaka "nima nobene možnosti več" in je "dolžan je razpisati rok za zbiranje podpisov."
Brglez trdi, da je zaščitil vladavino prava
Brglez, ki je za zdaj preprečil zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o treh zakonih, je pojasnil svojo odločitev, ki temelji tudi na posvetovanju s pravniki. Spomnil je na izjave pobudnikov, to je predstavnikov Sindikata delavcev migrantov Slovenije.
Poudarjali so, da tokrat podpise vlagajo zato, ker so zakoni škodljivi, niso pa po Brglezovih besedah vedeli povedati, zakaj tako menijo. V nobenem primeru vlaganja zahtev za referendum niso izpostavili, katere določbe zakonov naj bi bile v škodo državljanov. Po Brglezovih besedah gre za številčnost referendumskih pobud in ponavljanje vlaganja pobud v krajšem časovnem obdobju, pobudnik pa je umaknil dve pobudi v kratkem času.
Prav tako gre po njegovih ocenah za vsebinsko nepovezanost med zakoni, zoper katere vlagajo referendumske pobude. Kot bistveno pa predsednik DZ izpostavlja, da gre za vsebinsko nepovezanost med vsebino zakonov ter nameni, cilji in nalogami pobudnika, torej Sindikata delavcev migrantov Slovenije, ki so opredeljene v statutu sindikata.
Zato se Brglez v celoti strinja z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ, da dejanski namen vlaganja referendumskih pobud ni uresničevanje pravice do neposrednega sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev oz. preprečitev uveljavitve zakonov, kar je cilj zakonodajnega referenduma. Pač pa so podane objektivne okoliščine, ki kažejo na zlorabo pravice do referenduma, je pojasnil Brglez.
Večina strank je danes poudarila, da Brglez za svojo odločitev nosi tako pravno kot politično odgovornost. A na vprašanje, ali bo v primeru, da ustavno sodišče ne pritrdi njegovi odločitvi, odstopil, predsednik DZ ni odgovoril konkretno. Dejal je, da mora najprej sodišče odločiti o tej zadevi. A 84. člen ustave po njegovih besedah jasno govori o tem, od česa je odvisno mesto predsednika DZ. Ta člen sicer pravi, da ima DZ predsednika, ki ga izvoli z večino glasov vseh poslancev.
STA
