Dan upora proti okupatorju

Praznujemo udejanjenje treh vrednot: upora, tovarištva in svobode

STA
27. 4. 2016, 08.35
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Dan upora proti okupatorju, ki ga zaznamujemo danes, ohranja spomin na Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF), osrednjo odporniško organizacijo Slovencev v drugi svetovni vojni, ki so jo ustanovili pred 75 leti. V uradu predsednika republike bodo ob prazniku odprli vrata obiskovalcem, v nekaterih občinah bodo proslave in spominski pohodi.

Slovenska zastava

Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju je bila že v torek zvečer v ljubljanskih Križankah. Vloga slavnostnega govornika je pripadla predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu. Poudaril je, da praznujemo udejanjenje treh vrednot: upora, tovarištva in svobode, ki niso bile le vrednote OF, ampak so tudi bistvo slovenskega naroda in države.

Sicer bo danes obiskovalce predsedniške palače ob državnem prazniku in 75. obletnici ustanovitve OF nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Pred predsedniško palačo bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske. Pahor bo tudi položil venec k spomeniku OF pred Vidmarjevo vilo v ljubljanski Rožni dolini, kjer bo slovesnost zveze združenj borcev za vrednote NOB.

Občina Dolenjske Toplice in novomeško združenje borcev za vrednote NOB pa vabita na opoldansko proslavo na Bazi 20 v Kočevskem rogu. Slavnostni govornik bo zgodovinar Jože Pirjevec, ki je tudi član predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

Na Ptuju bodo državni praznik zaznamovali z dopoldansko proslavo na Muzejskem trgu. Zbrane bo nagovoril direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleksander Lorenčič, po proslavi pa bodo udeleženci krenili na tradicionalni pohod v Kicar.

Do leta 1991 smo dan upora proti okupatorju poznali pod imenom dan OF. Vsaj 20 let po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar 27. aprila, kasneje pa so zgodovinski viri pokazali, da je bil 26. aprila. Kljub temu je praznični dan ostal 27. april.

Podtalne oblike odpora OF so bile številne, za odpor pa je bila najpomembnejša oborožena organizacija. Poleti 1941 so nastale prve partizanske enote. Po vsej Sloveniji se je začel oboroženi odpor, ki je sčasoma prerasel v narodnoosvobodilni boj.