Novice Svet24

Edina ministrica, ki se jo po njenih besedah razrešuje, ker ravna v skladu z zakonskimi predpisi, je včeraj nepreklicno odstopila. Med razlogi je navedla nepripravljenost vlade preučiti pobude za razrešitev problema rudarskih dejavnosti. "Seznanjala sem vas s problemi in vas večkrat tudi prosila za pogovor skupaj z za rudnike pristojnimi ministri, ki so se svoji odgovornosti predvsem izmikali," je povedala.

"O problemih se niste želeli pogovoriti, hkrati pa ste vzvišeno od mene pričakovali brezpogojno pokornost in 'poslušnost', izpolnitev s pravnimi mnenji dokazano neizvedljivih sklepov vlade," je dodala vidno pretresena Bizjak Mlakarjeva.

Sporna likvidacija rudnika

Leto dni truda Bizjak Mlakarjeve, da bi skupaj s premierjem in pristojnimi ministri uredili problem idrijskega rudnika v dobro lokalnih prebivalcev, po njenih besedah ni zadostovalo. "Med drugim sem vam predlagala, da se ustavi likvidacija rudnika, zaposleni rudarji pa bi v novem podjetju nadaljevali rudarska dela za potrebe varovanja Idrije."

"Idrija je ogrožena, to je jasno," je za Svet24 poudaril župan Idrije Bojan Sever. Pri tem ne ostaja več veliko manevrskega prostora, saj gre lahko podjetje Rudnik živega srebra Idrija v likvidacijo le, če "vse posle prenesejo na javni zavod Center za upravljanje z dediščino živega srebra v Idriji (CUDHg). V nasprotnem primeru rudnik ne more v likvidacijo, ker je obvezno treba črpati vodo in opravljati redna vzdrževalna dela v njem."

Posledični prenos na javni zavod CUDHg

Kot smo poročali, je ministrica Bizjak Mlakarjeva proti temu protestirala, saj da sredstva za kulturo niso namenjena naboru dejavnosti, za katere je registriran zavod CUDHg. Tega sta ustanovila nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca in tedanji državni sekretar za kulturo Stojan Pelko, oba iz stranke Zares. Prav to omrežje Gregorja Golobiča naj bi prek Pelkove, sedanje žene Špele Spanžel, ki sedi v svetu zavoda CUDHg, tega obvladovalo. Španželovo je sicer s funkcije direktorice direktorata za kulturno dediščino kot ministrica razrešila Bizjak Mlakarjeva.

O povezavah med Erikom Kopačem, generalnim sekretarjem Stranke modernega centra, z omrežjem moči smo na teh straneh že pisali. Spomnimo, da je pomemben korak pri ustanovitvi zavoda CUDHg kot namestnica generalnega sekretarja vlade storila Miranda Groff Ferjančič. Po poročanju medijev je bila nekdaj zaposlena v idrijskih rudnikih in idrijski komunali, zdaj pa ob omenjeni Spanželovi sedi v svetu spornega zavoda CUDHg.

STA

Ministrica je nasprotovala Zares

"Idrijci smo predlagali, da se to (dejavnost) prenese na komunalo, kot možno rešitev v tem delu, kjer gre za vzdrževanje rudnika. Torej, kjer gre za posege, ki nimajo toliko povezave z kulturo. Ostali del pa bi se lahko sčasoma prenesel tudi na mestni muzej Idrija. Se pravi, ukvarjanje s turisti in ostalo. Zadeva je medsebojno kompleksno povezana, saj tudi turistični del potrebuje reševalno ekipo, ki pa je zagotovljena iz rudniškega dela," pojasnjuje idrijski župan.

STA

12 milijonov razlogov proti

Kot smo pisali, je podobno predlagala tudi Bizjak Mlakarjeva, vendar Cerar za to ni pokazal posluha, niti ko je to predlagala ona niti ko je to zahtevala lokalna skupnost. "Mi tega nismo mogli takoj uresničiti, torej prenosa zadeve na Komunalo Idrija, ta je sicer javno podjetje v občinski lasti. Država pa tega ne bi mogla prenesti na komunalo brez javnega razpisa, se pravi – potrebna bi bila koncesija," pojasnjuje idrijski župan Sever.

Na račun javnega zavoda CUDHg bi se po naših informacijah letno steklo kar 12 milijonov evrov sredstev, pri čemer bi levji delež prispevalo že tako osiromašeno ministrstvo za kulturo. Bizjak Mlakarjeva je v svojem odstopnem govoru Cerarja obtožila zavajanja: "Znano je, da sredstva v proračunu gospodarskega ministrstva ne zadoščajo za financiranje rudnikov. Tudi zaposlitev rudarjev kot javnih uslužbencev v javnem kulturnem zavodu CUDHg Idrija pomeni preusmeritev rudarskih dejavnosti na kulturne proračunske postavke."

Prej omenjeni arhitekti zavoda pa so si pustili precej proste roke tudi glede namena, za katerega bo lahko denar odtekal. "To je zgodba o gospodarskih poslih, ki naj bi se izvajali prek javnega kulturnega zavoda v Idriji, ki bi opravljal le negospodarske dejavnosti, po sklepu vlade iz leta 2011 pa naj bi ta zavod opravljal cel kup gospodarskih dejavnosti, ki nimajo nič z dejavnostjo varstva kulturne dediščine – poleg rudarskih še ravnanje z nevarnimi odpadki, dejavnost oglaševalskih agencij, potniškega prometa in drugo, dokazuje, da so lobistična omrežja še kako trdoživa," je očitala Cerarju.

STA

Cerar: nič nimam z lobiji

Nekdanja ministrica je tako delo Cerarja kritizirala, češ da se ne vidi več "v vladi, ki deluje v interesu lobijev, zanemarja pa zakonitost in moralnost, predvsem pa ne vidi težav običajnih ljudi, ki plačujejo davke, upoštevajo zakone in jim je ukradeno dostojanstvo".

"Če ima ministrica dokaze o tem, pričakujem, da jih bo v najkrajšem času dostavila vladi in pristojnim organom," se je glasil Cerarjev odziv. "Obžalujem, da to od Bizjak Mlakarjeve slišim šele zdaj, brez jasnih dokazov, kajti če je to vedela, bi morala že sama sprožiti postopke," je še dodal premier.

Kulturo začasno prevzema Žmavc

Po Cerarjevih besedah bo kulturni resor začasno vodil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. V prejšnjih dneh smo poročali, da bo kulturo po vsej verjetnosti prevzel Uroš Prikl iz ministrske kvote stranke DeSUS, vendar naj bi zdaj temu nasprotovali prav omenjeni lobistični interesi, ki menda iščejo sebi bolj poslušnega kandidata za kulturnega ministra. Cerar kljub temu najprej pričakuje predloge DeSUS, saj to po koalicijskem sporazumu sodi v njihovo domeno.

Julijana Bizjak Mlakar se medtem vrača v poslanske klopi koalicijske stranke DeSUS, kjer je po besedah prvaka DeSUS Karla Erjavca toplo sprejeta in se tudi veselijo njenega prispevka v Državnem zboru. Erjavec je po odstopu Bizjak Mlakarjeve izrazil zadovoljstvo, da je upoštevala njegov nasvet in odstopila, saj bi bila razprava o njeni razrešitvi brezpredmetna.