Potem ko je trebanjska občina v tamkajšnjem romskem naselju Vejar lani uredila razvpito krompirjevo njivo, so letos držali obljubo in na njej uredili vrtove.
J. S.
Program samooskrbe Romov so včeraj predstavili v trebanjskem romskem naselju Vejar in hkrati simbolno posadili lipo.
Na vrtovih bo 25 romskih družin pridelovalo zelenjavo. Program samooskrbe Romov so včeraj predstavili v tem trebanjskem romskem naselju in hkrati simbolno posadili lipo.
"Gre za velik premik," meni trebanjski župan Alojzij Kastelic, zadovoljen z odzivom Romov. "Ogromno so že posadili, delale so cele družine in upam, da bo projekt uspel," razlaga in poudarja, da ne gre za enoletni projekt, temveč si na občini želijo, da bo zanimanje med Romi naraščalo.
Delali sami
J. S.
Kot je še pojasnil, je projekt vreden okrog osem tisoč evrov, pri čemer je romska zveza Preporod zagotovila 1200 evrov za nakup semen in osnovnega orodja, denar za ograjo je primaknila občina, za večji del programa pa pričakujejo državna sredstva. Pri projektu aktivno sodeluje tudi trebanjski center za socialno delo.
Najbolj zadovoljni pa so Romi, pravi trebanjski romski svetnik Matija Hočevar: "Romske družine so zelo vesele, vse so tudi same posejale, tako da jim ne bo treba več hoditi po zelenjavo drugam, saj jo bodo imele doma."
J. S.
Zelene zaposlitve
"Vejar je v obdobju visoke dinamike in preobrazbe," meni predsednik zveze Preporod Darko Rudaš. "Naša zveza se osredotoča predvsem na dvig ekonomske osnove Romov. Ne želimo si, da bi bili Romi prejemniki socialnih transferjev za vedno, temveč da bi jih uspeli aktivirati na trgu delovne sile. Jasno je, da smo Romi tako iz subjektivnih kot objektivnih razlogov nekonkurenčni, zato iščemo priložnosti v zelenih delovnih mestih. Naša zveza razvija idejo '10.000 Romov, 10.000 zelenih delovnih mest' in urejanje vrtov v Vejarju je del tega projekta."
J. S.
Trenutno imajo Romi na voljo 25 vrtov, vsi pa si želijo, da bi projekt (in slavno njivo) še razširili, če bo dovolj zanimanja.
Včerajšnjega dogodka se je udeležil tudi direktor urada za narodnosti Stane Baloh, ki je dolenjski projekt označil za primer dobre prakse: "Potrebno je sožitje Romov, lokalne skupnosti in države. Če pride do te volje, tudi nasprotovanja večinskega prebivalstva ne bo, ampak bomo večje sožitje našli tudi na tistih ravneh, kjer ga morda v preteklosti ni bilo."
J. S.
J. S.
