Raziskava sicer države razvršča glede na štiri ključna področja blaginje: zdravje in zadovoljstvo z življenjem, izobraževanje, zdravje in porazdelitev dohodka.
In prav na področju porazdelitve dohodka se je Slovenija med 41 obravnavanimi državami uvrstila med sedem najslabših držav, ki so imele največjo rast neenakosti dohodka med letoma 2008 in 2013. Med neugledno druščino držav so še Grčija, Italija, Španija, Portugalska, Madžarska in Slovaška. Najrevnejši otroci oziroma njihovi starši imajo po teh podatkih za skoraj polovico manj razpoložljivih dohodkov.
Raziskava o blaginji otrok Na vseh štirih ključnih področjih blaginje se je najbolje odrezala Danska, sledijo pa ji Finska, Norveška, Švica in Avstrija. Slovenija je na devetem mestu, na zadnjem pa Izrael in Turčija.
Pomen socialnih transferjev
Situacijo pa v Sloveniji izboljšujejo socialni transferji. Dohodkovna neenakost brez transferjev znaša 63 odstotkov, z njimi pa 47,3 odstotka. Slovenija je napredovala pri kar 19,4-odstotnem zmanjšanju uživanja sladkih pijač in sladkorja, po čemer smo celo na drugem mestu. Raziskava kaže, da revnejši otroci pogosteje poročajo o slabem počutju. Na področju neenakosti in zdravja pa Slovenija zaseda 16. mesto od 35 držav. Dekleta tudi pri nas pogosteje poročajo o psihosomatskih težavah.
Dekleta boljša pri učenju
Leta 2012 skoraj deset odstotkov 15-letnikov ni doseglo zadovoljivega znanja pri bralnih zmožnostih. Pri nas pa so dekleta na področju izobraževanja boljša od fantov. Otroci na lestvici do deset svoje življenje v povprečju ocenjujejo z 8. Slovenija je po tem kazalniku na 12. mestu med 35 državami.
