UKC Maribor

Hrvaščina zanetila oster spor

Gabrijel Toplak
15. 4. 2016, 06.56
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Pošiljanje zaposlenih na tečaj hrvaškega jezika, pri čemer vztraja tamkajšnje vodstvo, je naletelo na različne odzive. Mnenju Zdravniške zbornice Slovenije, ki ostro protestira, se pridružuje tudi prvi regijski sindikalist Boris Rižnar. Prepričan je, da tudi vodstvo reške klinične bolnišnice ne bi upalo prisiliti zaposlenih, da govorijo slovensko.

sta
Boris Rižnar, predsednik Regijskega odbora Fides Maribor: »Po četrt stoletja v samostojni državi in po več kot stoletju prizadevanja za ohranitev tega ne smemo in ne moremo dovoliti.«

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor je lani zaradi premalo anesteziologov odpadlo več operacij. To je povzročalo ogorčenje med pacienti in vodstvo druge največje zdravstvene ustanove v državi se je odločilo, da bo zaposlene »uvozilo«. In zdaj vre med tamkajšnjimi zaposlenimi.

DOGOVOR NA SESTANKU

Zaposlene namreč razburja odločitev vodstva, da morajo zaposleni na tečaj hrvaškega jezika, saj jim zdajšnje »nepoznavanje« predstavlja jezikovno oviro pri zdravstvenih storitvah s hrvaškimi anesteziologi. Slednje so potrdili tudi v Centru za odnose z javnostmi in marketing UKC Maribor. »Na sestanku z vodstvom klinike za kirurgijo so se dogovorili, kako bodo rešili problem komunikacije s hrvaškimi zdravniki. Nekatere medicinske sestre in zdravniki sicer obvladajo hrvaški jezik in s komunikacijo v takih ekipah ni težav, za ostale pa bomo zagotovili prevajalce. Zaradi organizacije dela in zato, da bomo vedeli, kdaj je potrebna prisotnost prevajalca, smo se odločili, da bomo zbrali podatke o tem, kdo od osebja toliko obvlada hrvaški jezik, da je komunikacija varna. Zaradi zbiranja podatkov smo pripravili tabele, ki smo jih razposlali na oddelke, kjer delajo tuji anesteziologi. Hkrati smo ponudili možnost tečaja hrvaškega jezika (predvsem strokovne terminologije), ki bi ga, če bodo zaposleni zainteresirani, organizirali na lokaciji in na stroške UKC,« so še zapisali.

Arhiv Svet24
»Prisilno« učenje hrvaškega jezika, kot pravijo, za zaposlene anesteziologe v drugi največji zdravstveni ustanovi v državi na račun prihoda tujcev precej razburja.

OPOZARJALI ŽE NA ZAČETKU

Boris Rižnar, predsednik regijskega odbora Fides Maribor, je za Svet24 poudaril, da jim je vodstvo UKC Maribor ob prihodu hrvaških anesteziologov na delo, čeprav so zaposleni anesteziologi opozarjali, da razen ene izjeme nihče od njih ne govori slovensko, kaj šele razume, javno zatrjevalo, da obvladajo slovenski jezik. »Hrvaški anesteziologi so začeli delati ob koncih tedna. Vodstvo je s hrvaškimi anesteziologi nadomestilo naše anesteziologe na razpisih za zagotavljanje nujne medicinske pomoči (NMP) oziroma dežurstva. Od treh dežurnih anesteziologov je ostal samo eden naš, dva pa sta (in sta še) bila hrvaška. Ker so dežurne ekipe za izvajanje NMP anesteziološke službe sestavljene iz zdravnika anesteziologa in diplomirane medicinske sestre, je prišlo do motenega sporazumevanja med hrvaškimi anesteziologi in medicinskimi sestrami, ki so jim bile dodeljene oziroma razporejene v ekipo,« razlaga Rižnar. Domači zdravniki in sestre so govorili z njimi slovensko, pravi Rižnar, vendar jih nekateri niso povsem razumeli, zato je prišlo do trenj. »Sestre so ob koncu marca celo zabeležile pisno poročilo o incidentu med hrvaškim zdravnikom in našo sestro,« dodaja Rižnar in sklepa, da bi lahko bilo prav to poročilo povod za aktivnosti vodstva zavoda, da razreši problem z znanjem hrvaščine zaposlenih. Obenem je vodstvo sprejelo še pravilnik o komunikaciji v tujih jezikih, v kateri je uporaba slovenščine pravzaprav odvisna oziroma podrejena jeziku, ki ga govori glavni operater pri operaciji, razlaga Rižnar, ki mu kot sindikalnemu predstavniku takega pravilnika niso poslali v mnenje.

ZAPOSLENI REŠUJEJO NAPAKO VODSTVA

»Kršitev tega pravilnika naj bi predstavljala celo takšno kršitev delovnih obveznosti, za katero bi lahko sledila prekinitev pogodbe o zaposlitvi. S takšno prakso vodstva, ki misli, da lahko s pravilnikom in posledičnimi sankcijami ureja nekaj nad obstoječo zakonodajo, se kot predstavnik zdravniškega sindikata Fides ne morem strinjati. Vsaj ne, dokler bom prepričan, da je naša ustavna pravica, da govorimo v svoji ustanovi v maternem jeziku. Če je sporazumevanje problem, mora vodstvo poskrbeti za tujce, ki jih je zaposlilo, da znajo slovensko. Naj se njim omogoči tečaj slovenščine, vendar dvomim, da bi Hrvati iz reške bolnišnice v to privolili. Mislim, da raje ne bi prišli več k nam, ker imajo prevelik ponos in narodno zavednost, ki je nam morda primanjkuje,« pojasnjuje Rižnar in nadaljuje, da se vodstvo UKC Maribor tega zaveda, zato je tovrstni problem želelo rešiti pri njih. »Ne bomo privolili v to, da bomo mi reševali problem, ki ga je zakrivilo vodstvo. Še posebej to, da bomo poleg enormne razlike plačila za enako delo, ki ga opravljamo slovenski in hrvaški anesteziologi, opustili slovenščino v medsebojni komunikaciji. Je pa osnovni problem v komunikaciji z bolnikom, ki ima zakonsko pravico, da je obravnavan v slovenščini, torej da je seznanjen in dobi odgovore v slovenščini. Tudi sodelovanje prevajalcev v tem odnosu je sporno, če vemo, da je odnos med bolnikom in zdravnikom (torej vse, kar mu ta pove o svojem zdravstvenem problemu) zaupne narave,« je prepričan Rižnar.

V UKC Maribor »nepoznavanje« jezika predstavlja oviro pri sodelovanju.

NAJ SE NAUČIJO SLOVENSKO

Ob koncu pogovora za Svet24 je Rižnar poudaril, da si po četrt stoletja v samostojni državi ter po več kot stoletju prizadevanja za ohranitev in uveljavitev slovenskega jezika, pa tudi žrtvah, tega ne smejo in ne morejo dovoliti. »Naj vodstvo rešuje problem tako, kot ga vse druge države EU. Če želimo Slovenci na delo v Avstrijo in Nemčijo, od nas zahtevajo znanje nemščine, prav tako sem prepričan, da se v obratnem primeru, če bi mi hodili na delo na Reko, tam nihče ne bi trudil, da bi govoril z nami slovensko. Ne verjamem niti, da bi vodstvo reške klinične bolnišnice upalo anketirati in prisiljevati svoje zaposlene, da morajo z nami govoriti slovensko ali celo organiziralo intenzivne tečaje slovenščine za svoje zaposlene ter si drznilo sprejemati o tem neke pravilnike,« je dejal Rižnar in sklenil, da od vodstva UKC pričakujejo spoštovanje in izvajanje z ustavo zagotovljene pravice vseh zaposlenih o rabi jezika.

OSTRO PROTI ODLOČITVI VODSTVA

Spomnimo, da so neomajni glede namere vodstva UKC Maribor tudi v Zdravniški zbornici Slovenije, kjer ostro protestirajo proti nameri vodstva za pošiljanje zaposlenih na tečaj hrvaškega jezika. Poudarjajo namreč, da zdravniki, tudi iz drugih držav članic EU, morajo govoriti slovensko. »Zakonodaja po zakonu o opravljanju zdravstvenih poklicev v Republiki Sloveniji za državljane drugih držav članic Evropske unije zahteva znanje slovenskega jezika,« so pojasnili v zbornici in bolnišnico seznanili, da mora vsa komunikacija potekati v slovenskem jeziku.