Vrhunec sojenja Danes bo pred sodni senat stopil avstrijski sodni izvedenec dr. Kröll, ki bo razložil, ali je Radan v posameznih primerih ravnal strokovno ali neprimerno, kar bo verjetno tudi vrhunec sojenja. Slednje naj bi se sicer končalo konec maja ali v začetku junija. Obravnave se bodo tako vrstile še ves maj.
Kljub ugovoru odvetnika Krstiča se je sodni senat odločil, da se ta računalnik pregleda, kar naj bi storil preiskovalni sodnik. Po mnenju tožilstva, ki sicer ne ve, kaj bi lahko na računalniku našli, je povsem mogoče, da bi lahko podatki z njega še kaj pojasnili. Morda bi bilo to lahko v prid obdolženemu, je dejala tožilka. Odvetnik Krstič pa je o tem podvomil s tem, da je dr. Viktor Švigelj na delovnem in socialnem sodišču pred meseci razložil, da iz teh podatkov ni mogoče razbrati, koliko kalija naj bi imel bolnik v sebi zaradi bolezni, koliko pa naj bi ga dobil »od zunaj«, če bi ga zares dobil.
Odvetnik je menil tudi, da so ta računalnik v UKC Ljubljana našli precej pozno in da je možno tudi, da bi podatke vnašali naknadno oziroma da bi bili prilagojeni. Odvetnik Krstič je predlagal, da sodišče pregleda komunikacijo med UKC Ljubljana in kriminalistično policijo, iz katere bi se lahko videlo, kako so zaposleni iz prve ustanove obveščali drugo (kar se nanaša tudi na omenjeni računalnik). Toda sodni senat je menil, da to ni potrebno.
PSIHIATRA NISO IZLOČILI
Sicer pa se je zapletlo že na začetku, ko je bil govor o tem, ali lahko psihiater dr. Matej Kravos poda svoje mnenje o obdolženem dr. Ivanu Radanu. To je namreč predlog tožilstva. O obdolženčevem duševnem stanju in njegovem dojemanju sveta je namreč izvedensko mnenje napisal klinični psiholog dr. Aleš Friedl, kar pa ni dovolj, saj naj bi bil za tako mnenje pristojen le psihiater.
Predlog je torej bil, da bi bil to dr. Kravos, toda obramba je menila, da ga je treba izločiti in določiti drugega psihiatričnega izvedenca. Vzrok za to naj bi bil, da se Friedl in Kravos poznata še iz otroštva, da sta se »igrala v istem peskovniku« in sta nekaj let delala skupaj v isti ustanovi. Kar naj bi pomenilo, da bi bil lahko dr. Kravos nepristranski. Sodnik je na obravnavi prebral pismo, ki ga je na sodišče naslovil dr. Kravos in v katerem pojasnjuje svoje razmerje do izvedenca Friedla, češ da sta zgolj znanca in da to ne bo vplivalo na njegovo nepristranskost.
Dr. Kravos je pojasnil tudi, da odvetnik Krstič očitno goji do njega stare zamere, ko je bil zagovornik Milice Makoter. Tedaj naj bi se Krstič tudi neprimerno vedel. Odvetnik Krstič je na to dejal, da navedbe ne držijo, da je bil tisti, ki se je neprimerno vedel, pravzaprav dr. Kravos, ki je Milico Makoter kar malo po svoje prestavljal (s klinike na sodišče), ne da bi bil pristojen za to. Ne glede na ugovore odvetnika se je sodni senat odločil, da dr. Kravosa kot izvedenca ne izloči.
KAKŠEN JE BIL SODNIKOV SKLEP?
Zapletlo se je tudi pri gradivu, ki naj bi ga sodišče dalo prevesti in ga poslalo avstrijskemu izvedencu dr. Kröllu, ki bo pred sodiščem pričal danes. Vprašanje je bilo, ali je ta izvedenec dobil prevedene zapisnike treh nadzorov: tistega, ki ga je opravila zdravniška zbornica, in dveh internih nadzorov. Zagovornik je opozoril na ugotovitve upravnega nadzora, ki ga je nad UKC Ljubljana in nevrološko kliniko izvedlo ministrstvo za zdravje; te ugotovitve namreč pravijo, da so bili vsi trije strokovni nadzori (oba interna in zborničin) opravljeni nepravilno in s tem nezakonito ter so zaradi tega nični.
Tožilka pa je hotela razčistiti, kakšna je bila odločitev sodišča pred dobrim mesecem dni. Iz te odločitve naj bi izhajalo, da je treba omenjene dokumente prevesti in dopolniti gradivo, ki ga ima na voljo izvedenec dr. Kröll. Sodnik je pojasnil, da naj bi izvedenec te papirje videl le kot dodatno informacijo, če bo prišlo do kakšnih vprašanj v zvezi s tem. Dopolnitev dokumentacije kot dokaz pa je sodni senat zavrnil.
Na začetku obravnave naj bi nastopili dve priči, sorodnici umrlih. Ane Logar iz zdravstvenih razlogov včeraj na sodišče ni bilo, prišla pa je Anica Kos, hči pokojne Ane Dijanošič, ki je povedala, da dr. Radana še nikoli ni videla, da ga ne pozna in da z njim še nikoli ni govorila. Pač pa je pojasnila, da je njen brat pripeljal mamo na urgenco, ker je bila v zelo slabem stanju. O tem jo je obvestil, hči pa se je nato tudi sama pripeljala v UKC Ljubljana, kjer je slišala razlago nekoga (ne ve, kdo je bil, ker se ni predstavil), da je mati utrpela obsežno možgansko kap in da je ni mogoče operirati. Prepeljali naj bi jo na nevrološko kliniko. Hči je odšla domov, brat pa ji je naslednje jutro sporočil, da je mama umrla. Priča je povedala tudi, da se ne spominja natanko, kaj je zdravnik rekel, ali da se mama ne zaveda ali pa da ne čuti bolečin. Zaradi čustvene obremenjenosti v takem hudem trenutku je nemogoče pričakovati, da bi se, upoštevaje tudi, da je od takrat minilo že kar nekaj časa, danes vsega natančno spomnila, je povedala priča.
Glavna obravnava se bo nadaljevala danes, ko bo pred sodni senat stopil dr. Wolfgang Kröll, avstrijski sodni izvedenec; ta bo pojasnil, ali je dr. Radan v posameznih primerih ravnal tako, kot od njega zahteva stroka, ali so bili njegovi ukrepi neprimerni. To je verjetno vrhunec sojenja dr. Radanu, ko naj bi se pokazalo, ali je dejansko koga umoril ali so to povsem krive obtožbe. Sodnik je prisotne obvestil tudi, da se bodo obravnave vrstile ves maj in da naj bi se konec maja ali najpozneje v začetku junija sojenje tudi končalo.
