Novice Svet24

Novomeški Romi oziroma Zveza Romov za Dolenjsko, ki jo vodi predsednik Bogdan Miklič, so ta teden predsedniku države Borutu Pahorju predali peticijo z okoli 130 podpisi za ureditev največjega, a še vedno ilegalnega naselja Žabjak, kjer so razmere najslabše. Težave pristojni rešujejo že desetletja, a večina Romov še vedno živi v katastrofalnih razmerah: brez vode, elektrike … Omenjeno peticijo bo zveza predala tudi novomeškemu županu Gregorju Macedoniju, ki pa je nedavno sprejel dr. Franza Salma-Reifferscheidta iz Malteškega viteškega reda. Gostje so se srečali tudi z novomeškim škofom msgr. Andrejem Glavanom in obiskali naselje, v katerem naj bi zgradili večnamenski objekt.

Mo Novo mesto

»Za izboljšanje infrastrukture v romskih naseljih bomo skušali dobiti državna in evropska sredstva, del bo seveda namenjen tudi za okoliška naselja. Zame ni rešitev v skrbi zgolj za tisti predel, kjer živijo le Romi, ampak moramo gledati širše, na ljudi, ki se s temi izzivi vsakodnevno soočajo,« je dejal Macedoni. Načrte Malteškega viteškega reda, ki je bil ustanovljen že v srednjem veku in še danes deluje v več kot 120 državah sveta, je v krajšem pogovoru razkril dr. Franz Salm-Reifferscheidt, v redu odgovoren za Rome, največjo etnično manjšino v Evropi.

Dr. Salm-Reifferscheidt, kakšen je namen vašega obiska v Novem mestu?

V Slovenijo sem prišel na pobudo našega člana, saj težav nimajo le v Romuniji ali na Madžarskem, kjer smo že pomagali. Na predlog predstavnikov slovenske Cerkve sem včeraj obiskal Mursko Soboto in danes še Novo mesto.

Med prekmurskimi in dolenjskimi Romi so precejšnje razlike.

Da, precejšnje. Ne bom rekel, da so v Murski Soboti razmere idealne, a so precej boljše tudi v primerjavi z romunskimi in drugimi. Od vašega župana sem izvedel, da so tu velike težave, zato se bo v reševanje vključil tudi Malteški viteški red.

Predstavniki občine so vam predstavili naše razmere: okoli tisoč Romov živi v osmih naseljih, največ, po ocenah okoli 600, v ilegalnem naselju Žabjak - Brezje. Težave so zaradi neurejenega lastništva zemljišč, visoke brezposelnosti, slabe obiskanosti pouka romskih otrok in podobnega. Ljudje tam živijo v nehumanih razmerah, delno pomagajo to reševati projekti predvsem nevladnega sektorja. Kako lahko vi pomagate?

Ni lahko, tega se zavedamo. A na podlagi izkušenj iz Romunije in Madžarske, kjer smo najbolj aktivni, veliko pripomore tako imenovani družbeni dom. Večnamenski objekt bi zajemal sanitarije, manjšo ambulanto, otroški vrtec in igrišče, prostore za popoldanske aktivnosti šolarjev. Radi bi poučili romske matere, kako pomembno je, da njihovi otroci pridobijo izobrazbo, v sodelovanju z lokalnimi potrebami omogočili poklicno izobraževanje posameznikov. Tu bi lahko delovala tudi manjša glasbena šola, kar je meni najljubše, da bodo lahko tudi kulturno delovali.

V letih od 2006 do 2012 je devetletko uspešno zaključilo le osem romskih otrok. V osmih naseljih novomeške občine živi okoli tisoč Romov, od tega jih je okoli 600 v največjem naselju Žabjak - Brezje. Skoraj 40 odstotkov Romov je starih med 18 in 45 let, le dva odstotka populacije pa imata zaposlitev ali prejemata pokojnino. Četrtino romske populacije predstavljajo otroci, le trije odstotki pa redno zaključijo osnovnošolsko izobraževanje. 

Kulturna društva imajo, a kot vam je dejal župan, je težava med drugim v nestimulativni zakonodaji, saj se Romom bolj izplača ostati brezposelni in prejemati socialno podporo kot se denimo zaposliti prek javnih del in ostati brez podpore za nižji prihodek.

Iz lastnih izkušenj vem, da sta za te ljudi ključni pozitivna samopodoba in samozavest, ki ju lahko dobijo le z lastnim delom. Tudi če mogoče nekoliko manj zaslužijo, se bodo počutili bolje, če bodo do prihodka prišli z lastnim delom. To jih skušamo naučiti.

Lahko navedete kakšen konkreten primer? Okolica ob novici, da gradite večnamenski objekt v Žabjaku, verjetno ne bo zadovoljna, če bo na to gledala kot na še eno zastonjsko ugodnost, ki so je deležni Romi, ostali pa ne.

Seveda, veliko jih je. Eno skupino otrok spodbujamo k pisanju, skupino fantov smo izobrazili, da zdaj izdelujejo preproge in lično okrašene lesene šatulje, ki jih lahko prodajajo in tako zaslužijo. Imamo skupino žensk, ki smo jim pomagali do poklica šivilje. Na Madžarskem smo vzpostavili neke vrste podjetje, v katerem delajo Romi. Vlada romski skupnosti nameni 15 ton računalniških odpadkov mesečno, 30 Romov to potem reciklira in po delih proda naprej. Tako zaslužijo, predvsem pa so ponosni na svoje delo.

Danes je bil neke vrste uvodni sestanek in obisk Novega mesta. Kakšen je naslednji korak?

Poiskati primerno lokacijo za izgradnjo večnamenskega objekta in ga zgraditi, v projekt pa vključiti tudi tiste Rome, ki v tem okolju kaj veljajo, in seveda predstavnike tistih organizacij, ki se s to problematiko že ukvarjajo. Malteški viteški red bi v nadaljevanju priskrbel še socialne delavce, ki bi skrbeli za dnevne aktivnosti v njem.