O Janševem logistiku za šestodstotno provizijo smo že pisali. Pravijo, da denar ne pozna ideologije, ko pa gre za milijone, nanjo pozabi tako logistik Andrej Lovšin kot montažer Janez Škrabec. Medtem ko prvi prihaja iz Janševega omrežja, ki si je politični kapital kupilo z denarjem iz odiranja vojskujočih se Hrvatov in Bosancev, se je drugi liberalizma priučil že v Zvezi socialistične mladine Slovenije (ZSMS).
Škrabec sicer rad poudarja, da je marksist in da je kapitalist postal zaradi objektivnih razmer. Pri tem ima prav, zgodovinsko nujnost po »remontu« nekoč družbenega premoženja je prepoznal že v ZSMS, ko mladim partijcem ni uspelo čez vrteča se vrata zveze komunistov, zato so raje liberalizirali družbeno lastnino. Svojo kariero je nadaljeval v Liberalni demokraciji Slovenije, izkušnje iz liberalizacije slovenskega gospodarstva pa je nato tržil še na globalnem trgu. Ruskim oligarhom je namreč pomagal pri lupljenju ruskega proračuna.
Škrabec se zna rokovati z obema rokama, tako z desno kot levo.
Kupoval lade in jih prodajal Rusom
Mediji poročajo, da Škrabec ni obogatel z montažnimi hišami svojega podjetja Riko, pač pa s posredniškimi posli, večinoma s tovarno AvtoVAZ, ki proizvaja avtomobile Lada. Riko je z njo vrsto let posloval na način tako imenovane barterske pogodbe. Strojno orodje mu je Riko dobavljal v zameno za avtomobile, ki pa niso našli poti na zahodni trg, ampak so prek by-pass podjetja s sedežem na Cipru kaj hitro bili prodani prejšnjemu lastniku. Vrednost poslov med podjetji Riko in AvtoVAZ se je gibala pri okoli 40 milijonov ameriških dolarjev letno.
Ruska komercialna televizija NTV je tako že leta 2004 poročala, da Riko avtomobilov sploh ni izvažal v Ukrajino, temveč so se v lukah Odesa in Iljičevsk le zamenjali dokumenti, avtomobili pa so bili izvoženi nazaj v Rusijo. AvtoVAZ jih je Riku prodajal za borih 1700 dolarjev, medtem ko je njihova tržna vrednost v Rusiji znašala 4000 dolarjev. Riko naj bi po poročanju NTV petnajst vodilnih menedžerjev podjetja AvtoVAZ vsako leto »kompenziral« s počitnicami v Sloveniji in jih najmanj dvakrat letno vodil po kulturnih prireditvah. Škrabcu se zadeva ni zdela sporna, saj naj Riko ne bi vedel, po kakšnih poteh so lade prišle do svojih kupcev. Barterska pogodba je bila sicer prekinjena leta 2003.
10 milijonov premoženjske koristi naj bi nelegitimno pridobilo podjetje Riko Janeza Škrabca. To bi lahko bilo plačilo za posredovanje pri terminalu Čehov.
Riko že od nekdaj na ruskem trgu
Riko je sicer začel kot socialistično podjetje, vendar je delež na ruskem trgu zanj izboril že Škrabčev oče, je Škrabec pojasnjeval za revijo Playboy. »Če so te uvrstili v gosplan (gospodarski plan, op. p.), je bilo to zagotovljeno petletno obdobje, v katerem so odkupovali tvoje izdelke.« Časi so za Riko tedaj cveteli, saj je na sovjetski trg lahko posredoval zahodno tehnologijo. Drugačna zgodba pa se je začela po kolapsu Sovjetske zveze, ko so plansko gospodarstvo podedovali oligarhi.
Član foruma 21 in donator SDS
A Škrabec je hitro doumel, kako navezati stike z njimi, kot se je znašel tudi v slovenskem političnem prostoru. Ker je vedno rad stavil na vse konje, je ugledni član Kučanovega Foruma 21 dajal denarne donacije tudi pomladnim strankam. Riko je milijonski znesek slovenskih tolarjev nakazal na račun Nove Slovenije, podjetje pa se je prištevalo tudi med donatorje Janševe SDS.
