Novice Svet24

Po odpravi nekaterih pomanjkljivosti je Upravna enota Novo mesto izdala uporabno dovoljenje za čistilno napravo (ČN) v bodoči industrijski coni v Dobruški vasi, imenovani Gospodarsko-tehnološki center (GTC) Škocjan.

M. Ž., arhiv DL

A naprava, ki jo je občina zgradila s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev, kljub temu še ne bo delovala, saj tja ne bo prišlo dovolj velikih količin odplak. Kot pravi direktor Komunale Novo mesto Gregor Klemenčič, se z občino pogovarjajo o predaji v poslovni najem in kako jo bodo vzdrževali, dokler nanjo ne bo fizičnih priklopov, da se oprema ne bo trošila. Treba je preizkusiti tehnologijo, strojne in elektroinštalacije in podobno, priklopov pa najbrž še kar nekaj časa ne bo, kajti dokler na napravo – ima 1800 populacijskih enot – ne bo prišlo zadostnih količin odplak, bo mirovala. Gre namreč za ČN z membransko tehnologijo, in čeprav bi se nanjo že lahko priključili dve večji podjetji, ki delujeta pri coni – Bramac in CGP, tudi njune količine odpadnih voda ne bi zadostovale za obratovanje. Zdaj imata kanalizacijo urejeno z greznicami.

ŠE RAZPISOV NI NA VIDIKU

»Dokler ne bo občina zgradila povezovalnega kanalizacijskega voda od Dolnje Stare vasi do ČN, se to ne bo zgodilo,« pravi Klemenčič. Gre za izgradnjo dobrih dveh kilometrov kanalov, šesto tlačnih vodov in dve črpališči, kar naj bi občino stalo okrog 880.000 evrov. Treba bo zgraditi še dva manjkajoča kanalizacijska sistema v Grmovljah in Dobruški vasi. Kot pravi župan Jože Kapler, bo občina tak finančni zalogaj težko zmogla sama, zato bodo denar iskali na primernih razpisih, ki pa jih žal za zdaj ni na vidiku.
Potem bi lahko dokončali tako imenovano hrbtenico kanalizacijskega sistema občine, ki gre od Zloganj prek Škocjana, Zavinka, Grmovelj in Dolnje Stare vasi do čistilne naprave v Dobruški vasi in s katero bo na napravo priklopljen velik del občanov – v preostalih vaseh bodo prišle v poštev individualne male ali vaške čistilne naprave.

Jože Kapler, župan občine Škocjan: "Menimo, da smo do državnega denarja za krožišče, ki je na državni cesti, upravičeni." 

DENAR NI TEŽAVA?

A pogoj, da cona zaživi, je tudi urejen vstop vanjo, torej petkrako krožišče. Občina si že dlje časa prizadeva, da bi država uresničila obljube, saj je bilo z Darsom že pred leti dogovorjeno, da ga zgradi iz naslova odškodnin o uporabi lokalnih cest za potrebe izgradnje avtoceste, ko so bile mnoge poškodovane. Denar – 940.000 evrov – menda ni bil problem, pač pa pravna podlaga za realizacijo in financiranje. Pogovori potekajo že predolgo in občina ne more več čakati, saj je cona brez krožišča mrtev kapital, zato se bo izgradnje lotila kar sama.

PO SODNI POTI

Župan pravi, da so zato šli v revidiranje projekta iz leta 2007, pridobiti bo treba še nekaj služnosti, nato pa se nameravajo za krožišče zadolžiti, verjetno med 300 in 400 tisoč evri – letos bodo k sreči izplačali zadnje kredite za osnovno šolo. »A menimo, da smo do državnega denarja za krožišče, ki je na državni cesti, upravičeni. Zato ne bomo odnehali in bomo do obljubljenega denarja, ki je bil v državnem proračunu že rezerviran za nas, prišli po sodni poti,« pravi župan. V letošnjem občinskem proračunu imajo za krožišče namenjenih pol milijona evrov.