Kot je v sporočilu za javnost zapisala Makovec Brenčičeva, zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja določa, da mora sistem izobraževanja temeljiti na vzgajanju medsebojne strpnosti, razvijanju zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanja drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanju otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanju enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi.
Po njenem mnenju bi namreč morali imeti vsi pravico do mirnega otroštva in izobrazbe. "Prav bi bilo, da skušamo to omogočiti tudi tistim, ki so se brez staršev znašli v Sloveniji," je prepričana ministrica. Ob tem je dodala, da multikulturnost postaja del našega vsakdana, in vprašala, zakaj ne bi v tem skušali iskati bogastva in učenja različnosti.
Ravnanje gimnazijskih učiteljev naletelo na kritične odzive
Pristojna ministrstva, vključno z ministrstvom za izobraževanje, namreč iščejo ustrezno namestitev za mladoletne prosilce za azil. Predlog, da bi jih namestili v kranjski dijaški dom, so zaradi nasprotovanja nekaterih, med katerimi so bili tudi učitelji bližnje gimnazije, opustili.
Omenjeno nasprotovanje je v javnosti in v stroki naletelo na številne kritične odzive, predvsem zaradi ravnanja gimnazijskih učiteljev, ki so nastanitvi mladoletnih prosilcev za azil nasprotovali s podpisi. Tudi zaradi tega sta se univerzitetna profesorja Boris Vezjak in Darja Matjašec odločila za poziv Makovec Brenčiči in predsedniku vlade Miru Cerarju, v katerem bi med drugim predlagali, da obiščeta kranjsko gimnazijo in ustrezno ukrepata.
Poziv, pod katerim sta nabrala številne podpise in ki je kritičen tudi do ravnanja države v zvezi z nastanitvijo prosilcev za azil, naj bi Makovec Brenčičevi in Cerarju poslali v kratkem, je pojasnil Vezjak.
