Ključno sporočilo Slovenije na današnjem zasedanju bo po ministričinih besedah, da Slovenija dosledno izvaja schengenska pravila, kolikor je v danem položaju mogoče, glede na to, da pravila niso prilagojena množičnim organiziranim prihodom.
Izpostavila je še, da so jasni tudi sklepi vrha unije, sprejeti minuli teden, in da jih Slovenija dosledno izvaja: poostrila je nadzor na meji, omejila organizirane prevoze v Slovenijo in radikalno zožila merila za humanitarni vstop v državo.
V tem trenutku je po navedbah Györkös Žnidarjeve bistveno sodelovanje držav na zahodnobalkanski poti, čemur je bila v sredo namenjena tudi konferenca na Dunaju, na kateri se niso pogovarjali o tranzitu, ampak nasprotno.
"Bilo je jasno povedano, da politika čim hitrejšega prehoda čez ozemlja držav ni dovoljena in ni sprejemljiva. Treba je sodelovati v smeri, da se migracijski tok zmanjša oziroma da je obvladljiv," je izpostavila ministrica.
To je po njenih besedah bistveno za varnost, tudi za Slovenijo. "Varnost je prva prioriteta Slovenije, ki se lahko zagotavlja le tako, da se migranti preverjajo," je poudarila in dodala, da je Slovenija svoj prispevek k varnosti zgledno opravila.
Slovenija po ministričinih navedbah ni le prva, ki je začela ustavljati migracijski tok, ampak tudi prva, ki je pričela dosledno registrirati migrante in jih varnostno preverjati tudi po evidencah z namenom ugotovitve, ali obstajajo kakšni varnostni zadržki.
Komplementarna izjava direktorjev
Ministrica je ob prihodu komentirala tudi kritike, da izjava, ki so jo minuli četrtek v Zagrebu sprejeli generalni direktorji policij Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije, ni v skladu z evropskimi rešitvami in pravili.
"Izjava generalnih direktorjev policij je vsekakor komplementarna tako schengenski ureditvi kot sklepom, sprejetim na Evropskem svetu, saj je naravnana v smeri zmanjševanja migracijskega toka oziroma njegovega obvladovanja," je poudarila ministrica.
Kritična je Nemčija, ki je Evropski komisiji poslala tudi pismo, v katerem jo poziva k pravni oceni skupne izjave vodij policij iz Zagreba, so danes potrdili v komisiji in dodali, da odgovor še pripravljajo.
V povezavi s tem so v komisiji še spomnili, da je njihovo pravno stališče do politike omogočanja čim hitrejšega prehoda prebežnikov skozi države in dnevnih kvot sicer dobro znano.
"Končati je treba politiko čim hitrejšega prehoda"
EU je tudi v sklepih februarskega vrha izpostavila, da je treba končati politiko čim hitrejšega prehoda prebežnikov skozi države. V pismu Avstriji pa je komisija minuli četrtek jasno zapisala, da kvote za begunce niso v skladu z evropskim in mednarodnim pravnim redom.
Nemčija v pismu poudarja, da se praksa ukrepanja na meji, o kateri so se dogovorili vodje policij v Zagrebu, ne zdi skladna z evropsko zakonodajo, še posebej ne s schengenskim zakonikom.
Pri tem izpostavlja opredelitev ciljne države migranta na načrtovanem registracijskem obrazcu in merila za odobritev vstopa iz humanitarnih razlogov. Schengenski zakonik ne dopušča tranzita teh oseb v navedene sosednje države, piše v pismu.
Notranji ministri EU danes v Bruslju razpravljajo o razmerah v schengenskem prostoru in soočanju z begunsko krizo, pri čemer bodo posebno pozornost namenili razmeram vzdolž balkanske migracijske poti.
Pred skupnim zasedanjem so se zjutraj ločeno sestali ministri Avstrije, Nemčije, Slovenije, Hrvaške, Grčije, Srbije in Makedonije. Namen je bil pridobiti jasno sliko dogajanja po uvedbi kvot za begunce v Avstriji in posledično ukrepov v Sloveniji in drugih državah.
Nemčija in Grčija sta do ukrepanja Avstrije kritični. Kritična je tudi Evropska komisija, ki je Avstrijo že v dveh pismih opozorila, da so njene dnevne in letne kvote v nasprotju z evropskim in mednarodnim pravnim redom.
