V NSi se bojijo, da bodo davčne blagajne številne pridelovalce zelenjave prisilile v opustitev trženja svojih pridelkov. "Davčne blagajne prinašajo tudi veliko težav društvom, ki na podeželju povezujejo številne različne skupine," je še dodala Dimičeva.
Kot je ugotovila, so se davčne blagajne v praksi pokazale kot popolnoma neprimerne. Kmetje najbolj izpostavljajo nepraktičnost uporabe davčnih blagajn na tržnicah, kjer se prodaja za manjše zneske, hkrati pa nastaja tudi zmeda zaradi različnih predpisov za pridelke iz osnovne dejavnosti ter za ostale izdelke. Posledica pa je velik upad prometa, je opozorila.
Odbor za kmetijstvo bi moral zato ministrstvi za kmetijstvo in za finance pozvati, naj se v najkrajšem času dogovorita o primerni davčni razbremenitvi slovenskih kmetov ter začneta s postopki za ukinitev davčnih blagajn.
Na seji naj bi govorili tudi o ureditvi dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. "V NSi skupaj s številnimi kmeti opozarjamo, da je področje kmetijstva v Sloveniji prenormirano. Številne birokratske zahteve onemogočajo in blokirajo razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Številni kmetje razočarani opuščajo svoje dopolnile dejavnosti," je dejala Dimičeva.
Ob tem je izpostavila, da je bila preusmeritev v dopolnilne dejavnosti skoraj nujna oziroma edina možnost za obstoj kmetij. Zakonodaja pri nas že za predelavo mleka v kislo mleko ali jogurt zahteva registracijo dopolnile dejavnosti, medtem ko to v sosednji Avstriji še vedno sodi pod osnovno dejavnost.
