Najmlajša Manca v vasi je najstarejši Manci v vasi spekla torto, preostale prispevke vaščanov pa bo za Mančine potrebe primerno porabila pranečakinja Milena, ki zgledno skrbi zanjo že leta.
CELO MLAJ
Za praznik so ji pod oknom zapele pevke Ženskega pevskega zbora Josipine Turnograjske Društva upokojencev Preddvor, ki jih vodi Mimi Roblek, na bariton in harmoniko pa sta ji zaigrala prapranečaka z Jezerskega. Njeni bližnji so prepričani, da so za Mančino dolgo življenje »krivi« skromnost, delavnost in tudi delček šegavosti. Vaščanom se je pri voščilu v hiši za pečjo pridružil celo župnik Miha Lavrinec, nazdravili pa so kar na domačem dvorišču ob dobrotah, ki so jih pripravile vaške gospodinje. Od blizu si je slavljenka ogledala mlaj in ga pospremila z besedami: »Pa je res lep.«
DOLGOŽIVA DRUŽINA
Stoletnica je bila že njena sestra Micka, ki je dočakala častitljivi 102 leti. Manca je bila tretjerojenka očeta Antona in mame Frančiške Škrjančeve iz Stiške vasi. Njeno življenje in delo sta bila ves čas povezana z domačo hišo in kmetijo, na kateri je odraščala s sestro Micko in brati Jožetom, Rokom in Tonetom. Manca rada pripoveduje o časih, ko je delo na njivah, travnikih in doma pri živini potekalo brez sodobnih strojev in naprav. Ritem življenja so narekovali letni časi in opravila na kmetiji, večino hrane so pridelali doma in zaslužili za skromno preživetje. Delo se je ustavilo ob nedeljah, ko je bil čas za obisk maše in počitek. Še posebej so se veselili in pripravljali na večje praznike, med katere spada tudi potoški semenj, ko goduje zavetnik domačega kraja, sv. Jakob.
LJUBITELJICA NARAVE
Radi so obiskovali sorodnike pri Harižu v Kokri in na Jezerskem, kjer je na Rezmanovem živela njihova teta, ki je kmalu ovdovela. Omenjeno kmetijo je pozneje prevzel Mančin brat Jože in si tam ustvaril družino. Pri Nabrniku pa so ostali sami Tone, Micka in Manca. Skupaj so skrbeli za kmetijo, Manca pa je bila skoraj 30 let zaposlena v drevesnici v Preddvoru. Rada je delala zunaj v naravi in poznala vsak košček domače zemlje. Pristen stik z naravo odseva tudi v njenem umirjenem značaju. Še vedno je vztrajna in zahtevna do sebe, njeno tenkočutno srce pa je obzirno do drugih in hvaležno vsem, ki ji pomagajo v starosti. Tako se nikoli ne pritožuje nad tem, kar je bilo slabega, in nam zatrdi, da ji na stara leta nič ne manjka, da Milena poskrbi za vse, kar potrebuje. Pravi, da nikoli ni mislila, da bo doživela tako visoko starost, vendar so leta hitro minila, hudomušno pa je dodala: »Še sama nisem verjela, da imam 80 let, že sem bila stara 90.« In danes je 100.
