Neuradno naj bi bila Kitajska pripravljena s posojili pomagati Hrvaški pri uresničitvi projektov, pripravljeni bi bili pristati tudi na model javno-zasebnega partnerstva ali na koncesijski model.
Delegacija kitajske nacionalne komisije za razvoj in reforme je med današnjim srečanjem s predsednikoma hrvaške vlade in države Tihomirjem Oreškovićem in Kolindo Grabar-Kitarović v Zagrebu kazala poseben interes za vlaganja v pristanišče Reka.
Gosti s Kitajske so pozdravili pobudo Jadran-Baltik-Črno morje, ki je v skladu s strategijo kitajske vlade "One Belt, One Road", ki v sodobnem okolju posnema nekdanjo svilno pot in predvideva pomorske povezave med kitajskimi pristanišči ter obmorskimi lukami v Sredozemskemu morju in Afriki.
"V tem kontekstu so se pogovarjali o konkretnih projektih v področjih infrastrukture, prometa, energetike in turizma na Hrvaškem. Kitajska stran je kazala poseben interes za vlaganja v pristanišče Reka", so zapisali v Banskih dvorih.
Ključno za razvoj največjega hrvaškega obmorskega pristanišča
Tudi hrvaški mediji so pred današnjim srečanjem znova poročali o interesu kitajskih vlagateljev za reško pristanišče kot tudi za nižinsko železniško progo Reka-Zagreb-Budimpešta, ki je tudi ključna za razvoj in uspešno poslovanje največjega hrvaškega obmorskega pristanišča.
Prvi podpredsednik hrvaške vlade Tomislav Karamarko prejšnji teden na srečanju z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom ni uspel dobiti soglasja Madžarske za sodelovanje v projektu izgradnje nižinske proge, danes poroča časnik Večernji list.
Madžari usmerjeni proti Luki Koper
Orban je Karamarku dejal, navaja časnik, da ne more več verjeti Hrvaški, ker zaenkrat ni storila ničesar glede tega projekta. "Zato so Madžari še naprej usmerjeni proti Luki Koper in železniški progi proti njej," poudarja zagrebški časnik, ki napoveduje ustanovitev hrvaško-kitajske delovne skupine za nižinsko železniško progo od Reke do Madžarske.
Hrvaške vlade že vrsto let napovedujejo posodobitev in delno izgradnjo nove železniške proge med Reko in hrvaško-madžarsko mejo, a je projekt še zmeraj na papirju.
Najbližje uresničitvi je projekt posodobitve 38-kilometrskega odcepa med Dugim selom in Križevci, ki je bil narejen leta 2009, a zaradi številni administrativno-političnih zapletov ni gotovo, da bodo izgradnjo kmalu tudi začeli. Vrednost projekta je približno 200 milijonov evrov, 85 odstotkov denarja, so zagotovili iz EU skladov za regionalni razvoj.
Projekt nižinske železniške proge, ki je del mediteranskega koridorja enotne čezevropske prometne mreže (TEN-T), je izjemno zahteven in finančno nedosegljiv za omejeno hrvaško državno blagajno. Med drugim predvideva številne objekte, kot je izgradnja več kot 30 kilometrov predorov na železniški progi, ki bo izgrajena bolj jugovzhodno od obstoječe proge čez Gorski kotar.
Hrvaški ekonomski strokovnjaki ocenjujejo, da bo za povezovanje Reke in meje z Madžarsko z dvema železniškima tiroma potrebnih približno pet milijard evrov, dela pa bi potekala najmanj osem let. Po izgradnji bi, kot menijo, dobili petkrat večjo zmogljivost železniškega prevoza, kot je zdajšnjih pet milijonov ton tovora letno.
Zato menijo, da je kljub možnostim, ki jih ponujajo skladi EU, treba resno obravnavati kitajske investitorje in jim v paketu ponuditi posodobitev in izgradnjo železniške proge proti Madžarski ter tudi izgradnjo novega kontejnerskega terminala v reškem pristanišču, ki je ocenjen na 1,2 milijarde evrov. Obisk kitajske delegacije ocenjujejo kot ključen za prometno prihodnost Hrvaške.
