Slovenija

Vsak zaposlen na Zpizu na dan 'porabil' več kot 16 rolic toaletnega papirja

STA
19. 2. 2016, 09.40
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Zgovorniki nekdanjega skladiščnika na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Danila Pintarja, ki je bil skupaj s sodelavci z zavoda zaradi afere s toaletnim papirjem obsojen na denarno in zaporno kazen, so se pritožili na ustavno sodišče, poroča Delo. Pintar in sodelavci so v treh letih zavod oškodovali za vsaj 477.000 evrov.

STA

Trije zaposleni na Zpizu so v sodelovanju s še tremi zaposlenimi v poslovni enoti podjetja Mavrica v Ljubljani med januarjem 1999 in aprilom 2002 na škodo zavoda v lastne žepe pospravili najmanj 477.000 evrov. Leta 1999 naj bi na mesec porabili 103 zavitke toaletnega papirja, leta 2001 259, leta 2003, ko je vse spet potekalo, kot je treba, pa zgolj tri.

Po nekaterih izračunih je tako vsak od zaposlenih na Zpizu porabil 11 oziroma 16 ali celo 18 rolic straniščnega papirja na dan in si roke obrisal s tremi rolami brisač. Tako so na Zpizu plačevali račune za papir in brisače, ki jih sploh niso dobili.

V poslu so sodelovali zdaj pokojni direktor splošnega sektorja na Zpizu Tone Koprivnikar, vodja nabave Marjan Tomažič, skladiščnik zavoda Danilo Pintar in trije delavci Mavrice - poslovodkinja enote Milojka Globokar, njen mož Janko Globokar in Cvetka Medved.

Posel je potekal tako, da je Koprivnikar odobril, da je Tomažič brez originalnih naročilnic naročil blago pri Mavrici, Globokarjeva pa je s sodelavcema poskrbela za izdajo fiktivnih dobavnic. Pintar je dobavnice podpisoval, čeprav blaga ni nikoli videl. To je s podpisom računa nato potrdil tudi Tomažič.

Denar so vpleteni z računa Mavrice dobili tako, da so najprej nakupili televizorje, glasbene stolpe, hladilnike in podobno, potem pa nakupe računovodsko pokrili s fiktivnimi nakupi, prodajami in stornacijami računov za toaletni papir in brisače. Tako so televizorje in drugo zadržali zase.

Okrožno sodišče je vpletenim izreklo denarne in zaporne kazni, sodbo pa je potrdilo še višje sodišče. Odvetniki so nato vložili zahtevo za varstvo zakonitosti in v njej izpostavili vprašanja, ki zadevajo uporabo milejšega kazenskega zakonika, obstoj gospodarske dejavnosti, opredelitev kaznivega dejanja kot splošno ali posebno kaznivo dejanje in uporabo instituta sostorilstva, poroča Delo.

Vrhovno sodišče jim je delno ugodilo tako, da je kaznivo dejanje iz sostorilstva opredelilo kot pomoč h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic, drugih kršitev pa ni našlo. Ker Pintarjevi pooblaščenci iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji vztrajajo, da so bile v postopku kršene ustavne pravice obdolženih, so vložili ustavno pritožbo.

Odvetniki so prepričani, da je nepravilno stališče sodišč glede uporabe kazenskega zakona, po katerem je sostorilec kaznivega dejanja zlorabe položaja tudi nekdo, ki ne izpolnjuje in ne more izpolnjevati zakonskega znaka vodenja ali nadzorstva gospodarske dejavnosti, torej nekdo, ki sam ne bi mogel biti storilec tega dejanja.

Odvetniki v ustavni pritožbi še vztrajajo, da za Zpiz ni mogoče trditi, da opravlja gospodarsko dejavnost, zato da so sodišča ravnala arbitrarno, ko so sklenila, da je šlo pri dobavi potrošnega materiala za Zpiz za gospodarsko dejavnost. Pintarjevi pooblaščenci ustavnim sodnikom predlagajo, naj sodbe razveljavijo, še poroča Delo.