Tot je Termoelektrarno Šoštanj (Teš) vodil od novembra 2010 do januarja 2013 in je podpisal pogodbo, ki opredeljuje pogoje za državno poroštvo za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki.
Glavna zaveza v zameno za poroštvo je bila, da investicija ne bo dražja od 1,3 milijarde evrov, a je ta narasla na 1,428 milijarde evrov. Kot je danes zagotovil Tot, je projekt še vedno vreden 1,3 milijarde evrov.
Kasnejša "podražitev" projekta, ta je v javnost prišla po njegovem odhodu iz Teša (generalni direktor HSE Blaž Košorok je maja 2013 ocenil, da bo projekt dražji za približno 140 milijonov evrov), pa je po Totovem mnenju "zavajanje".
Pri tem je opozoril na pismo, ki sta ga marca 2012 na takratno agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) naslovila takratni predsednik sindikata v Tešu Branko Sevčnikar in Franc Rosec, ki je na vrhu Teša nasledil Tota (oba sta bila takrat člana nadzornega sveta Teša), in v katerem sta navajala, da je cena projekta 1,45 milijarde evrov.
Kot je pojasnil, nadzornika cene 1,45 milijarde evrov na izredni seji nadzornega sveta, na kateri je želel razčistiti zadevo, nista opredelila. Zato je s svojo ekipo še enkrat preveril vse postavke, a "podražitve za 150 milijonov evrov" niso našli.
"Bil je interes, da zadeva ostane zaprta"
Tot, ki je v Tešu novembra 2010 nasledil Uroša Rotnika, je želel, ko je poudaril, uvesti "transparentnost in javnost projekta".
Ob tem je spomnil, da je njegov prihod v Teš spremljala stavka, ki je bila tudi po mnenju sodišča nezakonita, skoraj ves teden se mu je onemogočalo vstop v stavbo. Takrat se je po njegovih pojasnilih veliko dokumentacije prenašalo, ko je sam vstopil v pisarno, je bila ta "praktično prazna".
"Bil je interes, da zadeva ostane zaprta, da se ne odpira, ne dreza v ta projekt," je poudaril in dodal, da je dobil signal, da je njegov "rok trajanja" zelo kratek.
Kmalu ugotovil, da je problem pogodba z Alstomom
Ko je prevzel vodenje, se je začel seznanjati s projektom in ugotovil, da je finančna konstrukcija zaprta le na papirju, državnega poroštva še ni bilo. Projekt se je že izvajal, pogodba z Alstomom je bila podpisana, dobavni roki so tekli.
Kot je dejal, je kmalu ugotovil, da je največji problem osnovna pogodba z Alstomom, ki je bila podpisana v času Rotnikovega vodenja Teša - ta je bila neuravnotežena in v prid dobavitelju. Ob tem je spomnil, da je Teš v času njegovega vodenja podpisal aneks k pogodbi, ki je omejila eskalacijsko klavzulo.
Eskalacija je imela veliko težo pri skupni vrednosti projekta, zato je Tot v času priprave četrtega investicijskega programa, junija 2011, skupaj s takratnim vodjo Teša 6 Miranom Žgajnerjem pisal tedanjemu prvemu možu HSE Matjažu Janežiču o povišanju cene glede na predhodni investicijski program.
Opozorila sta na vrednost montaže, ki takrat ni bila dokončna (čeprav je bila montaža v višini 172 milijonov evrov vključena v osnovno pogodbo, v hiši ni bilo dokumenta, ki bi to potrjeval) in na višino eskalacije (možnost kapice je bila 180 milijonov evrov), je navedel.
Janežiča sta v pismu opozorila na dva scenarija
Tot in Žgajner sta Janežiča v pismu opozorila, da obstajata dva scenarija višine investicije, odvisno od uspešnosti pogajanj z Alstomom o eskalaciji - ali 1,3 ali 1,4 milijarde evrov. Pogajanja so bila uspešna, zato je bila potem v investicijskem programu po Totovih pojasnilih upoštevana vrednost 1,3 milijarde evrov, kar je bila tudi vrednost v petem investicijskem programu.
Nekdanji direktor Teša je s prstom pokazal še na akterje, ki so bili povezani z njegovo "rušitvijo" - gre za člane projektne skupine, ki so novembra 2010 podali odstopne izjave: Bojana Brešarja (nekdanji vodja Teša 6), Marka Tandlerja (ta je leta 2013 postal predsednik odbora za aktivni nadzor projekta), Anito Dolinšek (ta je bila glavna pravnica na projektu in je parafirala vse pogodbe), Miran Leban (bil je Brešarjev pomočnik), pa tudi Peter Dermol in Rosec, ki sta kasneje vodila Teš, ter Janez Ramšak ml.
Kot je ocenil Tot, so vsi kasneje, leta 2013, prišli na položaje, ki so imeli odločilen vpliv na vodenje projekta.
Tot bo sicer pred komisijo stopil znova, saj mu člani komisije danes zaradi pomanjkanja časa niso uspeli zastaviti vprašanj.
