Ministra sta po seji vlade stopila pred kamere in predstavila dolgo pričakovano odločitev o ukrepih zaradi napak, ki so se zgodile pri vlaganju tožbe zoper sklep Evropske komisije o vrnitvi pomoči za zapiranje ormoške tovarne. Ukrepi bodo doleteli zaposlene v obeh institucijah, na kateri se je usul plaz kritik.
Minister Klemenčič je potrdil, da je disciplinskemu tožilcu državnega pravobranilstva poslal zahtevo za disciplinski postopek proti državnemu pravobranilcu Lucijanu Bembiču. Čeprav je bilo v komunikaciji med pravobranilcem in drugimi deležniki v tej zadevi nekaj šumov in napak, je državni pravobranilec kot odvetnik države dolžan skrbeti za procesne roke, čeprav deluje po usmeritvah in navodilih drugih organov, ki jih zastopa, je poudaril.
"Državni pravobranilec v tej zadevi je moral in mogel vedeti, kakšni so ustrezni procesni roki, da bi bila tožba vložena pravočasno," je dejal Klemenčič in ocenil, da je pravobranilec ravnal nevestno in malomarno. Čeprav je državno pravobranilstvo samostojen organ, minister pričakuje, da bo postopek stekel, njegovega rezultata pa ne more prejudicirati.
Zakon o državnem pravobranilstvu za primer ugotovitve obstoja disciplinske odgovornosti sicer predvideva tri možne sankcije - razrešitev s funkcije državnega pravobranilca, ustavitev napredovanja ali znižanje plače. Ustavitev napredovanja se izreče za tri leta, zmanjšanje plače pa do višine 20 odstotkov za čas do enega leta.
Klemenčič je sicer poudaril, da odgovornosti za zgodbo, "ki ima dolg rep za nazaj", ne more prevzeti samo državni pravobranilec, se mu pa zdi prav, da se začne tovrstna odgovornost uveljavljati tudi v pravosodju. To bi bil sicer šele drugi disciplinski postopek, ki so ga kadarkoli vodili na državnem pravobranilstvu, zato se zdijo ministru reforme, ki so si jih letos zadali pri prestrukturiranju državnega pravobranilstva v državno odvetništvo, smiselne.
Židan: "Agencija je storila tudi nekaj napak"
Da odgovornosti ne more nositi le pravobranilec, se je strinjal tudi minister Židan, ki je podprl sklepe o uvedbi disciplinskega postopka proti štirim uslužbencem agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Podpisal jih je direktor agencije Benedikt Jeranko. O imenih vpletenih Židan še ni mogel govoriti, ker jim sklepov še niso vročili, je pa dejal, da je v primeru težjih disciplinskih kršitev, ki so jih ugotovili, možna tudi izguba službe.
Židan je pojasnil, da je agencija nekatere naloge opravila korektno, je pa storila tudi nekaj napak. Pravočasno je pripravila osnutek tožbe in ga dovolj hitro poslala na pravobranilstvo, da bi lahko pravočasno vložili tožbo. Tudi popravki pravobranilstva so bili po ministrovih besedah minimalni. Je pa agencija napačno knjižila obvestilo EU, do napak pa je prišlo tudi pri izračunavanju informativnih rokov. To niso procesni roki, te določa pravobranilstvo, je povedal.
Agencija je ministra Židana in vlado sicer prepričala, da je smiselno vložiti tožbo proti Evropski komisiji, ker je bil pravni red na področju zapiranja tovrstne proizvodnje v letih 2007-2008 nejasen. Kazen v skupni vrednosti 200 milijonov evrov so poleg Slovenije dobile tudi Italija, Madžarska in Francija, ki so uspešno oddale tožbe, kako se bodo ti postopki končali, pa bo jasno v prihodnosti, je spomnil.
Povedal je tudi, da je pred časom zahteval preučitev nekaterih preteklih odločitev pri zapiranju ormoške tovarne. Obrnil se je na računsko sodišče in urad za nadzor proračuna, vendar so ga zavrnili. V okviru poročila o nadzoru, ki so ga izvedli na ministrstvu, pa niso ugotovili odgovorne osebe, tako da za dogajanje v letu 2007-2008 v tem trenutku ne morejo pokazati na odgovorne, je dejal.
Vlada je februarja lani državnemu pravobranilstvu podala usmeritve za ničnostno tožbo na Sodišču EU zoper sklep Evropske komisije, da mora Slovenija vrniti 8,7 milijona evrov pomoči Tovarni sladkorja Ormož. Tožba, za pripravo katere sta bila na voljo dva meseca, je bila oddana dva dni prepozno, zato jo je sodišče zavrglo.
