Današnjo sejo na temo sovražnega govora so predlagali v SMC in SD. Razprava je bila dolga, trajala je sedem ur. Nekateri so menili, da je sovražni govor posledica dviga praga tolerance za ta pojav in neodzivnost vladajočih. Spet drugi so opozarjali na neučinkovitost nevladnih organizacij, ki se s tem problemom ukvarjajo, koaliciji pa očitali, da s poskusom definicije tega pojava nalagajo, kako naj ljudje razmišljajo.
Kot je dejal namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek, je sovražni govor nevaren, ker besede lahko preidejo v dejanja. V Mirovnem inštitutu opažajo, da se je sodna praksa v zadnjih letih spremenila, prag za obsodbo se je namreč zvišal, pravi Neža Kogovšek Šalamon. V nasprotju s tožilstvom ocenjuje, da to sovražnega govora ne preganja.
Da svoboda govora ne more biti neomejena, je ocenila Metka Mencin Čeplak iz sveta za odziv na sovražni govor, tudi ona prepričana, da sovražnega govora slovenska pravna praksa ne preganja zares. Miha Pongrac iz Amnesty International Slovenija je dodal, da mora celovit sveženj odzivanja vključiti tudi izobraževanje in osveščanje, sploh javnih uslužbencev.
Do države je bil kritičen zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc, saj da ta nima nikakršne strategije, prav tako pa da tudi ni ustreznih pravnih sredstev za boj proti temu pojavu.
Statistiko je prikazal Andrej Motl iz Centra za varni internet. Od leta 2007 do konca lanskega leta so dobili prek 14.500 prijav sovražnega govora, sami so elemente tega kaznivega dejanja zaznali v 496 prijavah. Skoraj polovica vseh lanskih primerov je bila po Motlovih besedah povezana z begunci.
Tožilstvo je v zadnjih letih po besedah Hinka Jenulla z vrhovnega državnega tožilstva zaradi domnevnega sovražnega govora obravnavalo 205 ljudi, a je 124 ovadb zavrglo. Obtožila je 49 ljudi, ostali primeri so še v obravnavi.
Begunsko krizo je omenil tudi Jernej Verbič iz Društva novinarjev Slovenije, prepričan, da je ta kriza "po dve desetletjih male šole levo-desnega obkladanja pokazala, da ima Slovenija več obrazov". Po njegovem smo se zdaj že navadili sovražnega govora, pozivi k linču in nasilju pa da postajajo stalnica zaradi odsotnosti takojšnje jasne politične in družbene reakcije.
Več današnjih sogovornikov je opozorilo na drug vidik. Peter Štrbenk iz Nova24TV je poudaril preobčutljivost, saj da se vsako drugačno mišljenje že enači za sovražni govor. Obžaloval je, da iz sklica seje ne veje želja po preventivi, ampak le enotno definiranje sovražnega govora, torej vzpostavljanje definicije, kaj smeš misliti in česa ne.
Nekaj ostrih besed je letelo tudi na račun nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko sovražnega govora. Aleš Hojs iz Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve se je vprašal, zakaj ne bi polovico sredstev, ki gre tem ustanovam, prerazporedili za opremo vojske ali policije. Če je sovražni govor namreč tak problem, te organizacije očitno niso učinkovite, je ocenil.
Aleš Primc iz Odbora 2014 je dodal, da je sovražni govor postal milijonski posel, od katerega nekateri živijo "in drugim solijo pamet". Da potrebujemo družbeno akcijo ozaveščanja, da bomo postali boljši, je ocenila Metka Zevnik iz Koalicija Za otroke gre.
Po predstavitvi vseh stališč so le prišli na vrsto tudi člani odbora. Poslanci SMC so se spraševali o smiselnosti odprave anonimnosti na internetu, kar se je omenilo med predstavitvijo stališč vabljenih. Ocenili so, da bi to bil dvorezen meč, hkrati pa ne bi rešilo težav s sovražnim govorom, saj da ni razširjen zaradi anonimnosti, ampak z njeno pomočjo.
Po besedah Eve Irgl (SDS) je treba sovražni govor presojati po vsebini, ne po govorcu. Navedla je številne primere, za katere ocenjuje, da ustrezajo definiciji sovražnega govora, kakor ga predvideva kazenski zakonik in se spraševala, zakaj pristojni tega niso preganjali. Ob naštetih primerih je pogrešala tudi ostrejše obsodbe medijev.
Od poslancev SDS je bilo slišati tudi kritike, zakaj koalicija ob vseh težavah v državi sklicuje sejo ravno na to temo. Po drugi strani, predvsem iz vrst ZL, pa je bilo več očitkov, da se v politiki sami pojavlja sovražni govor ali pa da ga ta tolerira in spodbuja.
Matej T. Vatovec (ZL) je bil do državnih institucij, pristojnih za pregon sovražnega govora, češ da to počnejo pomanjkljivo. Prav tako so pogoji za kazensko obsodbo zelo zahtevni, spomnil je, da je bilo obsodb leta 2012 let 13, a dvomi, da je bilo primerov sovražnega govora zgolj toliko. Zato se je zavzel za ostrejšo zakonodajo.
