Spremljanje kakovosti tal, ki je bilo novembra lani izvedeno na nekaterih igriščih vrtcev in osnovnih šol v Mestni občini Ljubljana, je namreč pokazalo, da je na igrišču vrtca Najdihojca v globini do 20 centimetrov presežena kritična vrednost vsebnosti živega srebra.
Zato je bila za potrebe ocene tveganja za zdravje otrok opravljena dodatna analiza, ali gre za organsko ali anorgansko obliko živega srebra. Rezultati, ki jih je Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) posredoval Inštitut Jožef Stefan, so pokazali, da je bila v zemljini anorganska oblika živega srebra.
Ker gre za obliko živega srebra, ki je slabo topno, zato pa tudi "slabo dostopno za vnos v organizem" ob stiku z njim, na NIJZ ocenjujejo, da v tem primeru "ni tveganja, da bi otroci ob igri v telo vnesli živo srebro, kar bi lahko ogrozilo njihovo zdravje in razvoj".
Izpostavljenost otrok zemljini je po mnenju NIJZ malo verjetna tudi zato, ker je bila zemljina prekrita s travno rušo. Tudi v primeru, da bi otroci med igro vseeno prišli v stik z zemljino, je verjetnost, da bi prišlo do vnosa "take količine živega srebra, ki bi lahko sprožila kakršnekoli spremembe v organizmu, zanemarljivo majhna", navajajo.
Slednje dodatno utemeljujejo z dejstvom, "da je količina zemljine, ki bi jo otroci med igro vnesli v telo, v primeru, da bi razkrili travno rušo, samo nekaj gramov". "Sprejem živega srebra v prebavnem traktu je zgolj okrog 10 odstotkov tiste količine, ki je na voljo. Glede na to, da je anorganska oblika živega srebra že sicer trdno vezana na ostale snovi, je količina živega srebra, ki bi bila biološko dostopna, izjemno majhna. Ob dejstvu, da se kar 90 odstotkov živega srebra, ki je biološko dostopno, iz telesa izloči še preden pride v krvni obtok, pa je mogoče zanesljivo sklepati, da otroci zaradi prisotnosti anorganskega živega srebra v zemljini v novem delu igrišča niso bili zdravstveno ogroženi," dodajajo.
