Zamenjava nadzornega sveta, ki jo je SDH izvedel prejšnji teden, še vedno buri duhove. Omenjeno dejanje je poslanec parlamenta in nekoč član SMC Bojan Dobovšek označil kar za ugrabitev države. V nadzorni svet NLB so namreč imenovali ljudi, ki so banko vodili v časih, ko je nastala milijardna bančna luknja, za katero bomo vsi Slovenci plačevali še naslednja desetletja.
Odgovorna oseba
Ko so se v javnosti pojavile špekulacije, da je tudi mesto predsednika uprave že rezervirano – za nekdanjega člana uprave NLB Davida Benedeka, tega ni nihče zanikal. Zanimivo je, da v imenu vlade spornih imenovanj niso komentirali ne predsednik vlade, ne minister za finance, ne minister za gospodarstvo, temveč Metod Dragonja, državni sekretar na ministrstvu za finance, in tako je še utrdil prepričanje, da je on tisti, ki skrbi, da se v državna podjetja vračajo ljudje, ki so povzročili največ škode.
Dragonja pojasnjuje
Nastopil je v oddaji Trača na nacionalni televiziji in že kar s svojimi uvodnimi besedami odgovornost za imenovanje novih nadzornikov preložil na Banko Slovenije (BS) in Evropsko centralno banko (ECB). Ti naj bi vlado večkrat opozorili, da nadzorniki prejšnje sestave nimajo ustreznih bančnih izkušenj in da je treba nadzorni svet NLB okrepiti. Posebna opozorila naj bi veljala za bivšega predsednika nadzornega sveta Gorazda Podbevška.
Banka Slovenije zanika
Le nekaj ur po izjavi Metoda Dragonje je BS demantirala državnega sekretarja: »Banka Slovenije najostreje zavrača izjavo državnega sekretarja na ministrstvu za finance Metoda Dragonje, ki jo je dal v oddaji Tarča v zvezi z razrešitvijo predsednika nadzornega sveta NLB Gorazda Podbevška. Ne Banka Slovenije ne Evropska centralna banka v okviru svojih pristojnosti, ki jih imata na področju nadzora nad poslovanjem NLB, nista nikoli zahtevali razrešitve Podbevška s funkcije predsednika nadzornega sveta banke. Ne Banka Slovenije ne Evropska centralna banka nista zanj osebno v smislu primernosti, kakor tudi ne z vidika njegove udeležbe pri ustreznosti sestave nadzornega sveta kot celote, upoštevaje znanje, veščine in izkušnje članov, dali negativne ocene. Banka Slovenije oziroma Evropska centralna banka je v preteklosti banki le sugerirala, da glede na kompleksnost poslovanja in okoliščine poveča število članov nadzornega sveta, zlasti v smislu okrepitve nadzornega sveta z bančnimi znanji.«
Ponovno pojasnilo
Na ministrstvu za finance so trditve BS zavrnili z razlago, da naj bi jih na sestanku 15. maja lani BS seznanila s problematiko sestave nadzornega sveta NLB in da naj bi BS sestavo označila za neprimerno, zaradi pomanjkanja bančnih znanj in izkušenj ter zaradi pomanjkljivega kolektivnega znanja. Zakon o bančništvu namreč določa, da mora imeti član nadzornega sveta banke »znanje, veščine in izkušnje za nadzor in spremljanje vodenja poslov banke ali družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov«.
Ustvarjanje zaupanja
Težko se je znebiti občutka, da so razlogi za zamenjavo drugačni, pripombe BS pa priročen izgovor. Kako si sicer razložiti dejstvo, da je moral iz nadzornega sveta oditi tudi Miha Košak, edini, ki je bančne izkušnje imel? In pravo vprašanje seveda ni, zakaj je do menjav prišlo, ampak zakaj so v nadzornem svetu pristali ljudje, ki jih javnost vidi kot krivce za milijardno bančno luknjo in simbol tistega, kar je z našo državo narobe? Metod Dragonja je v oddaji Tarča, lahko rečemo kar v posmeh vsem, ki so ogorčeni nad člani novega nadzornega sveta, namige, da novi nadzorniki ne vzbujajo zaupanja, komentiral besedami: »Zaupanje se ustvarja z delom in rezultati.«