Celjsko gradbeno podjetje Ercel-inženiring od kranjskogorske občine zahteva 9,3 milijone evrov odškodnine, ker v Jasni ni moglo zgraditi 20 počitniških hišk. Sodnica Marija Bakovnik je po pregledu vseh dokumentov in izjav ugotovila, da je podjetje z vložitvijo tožbe za nekaj dni zamudilo rok. Tako je že napovedala, kakšna bo njena odločitev o tej zadevi.
Tožniku je tudi predlagala, naj zaradi ekonomičnosti razmisli o umiku tožbe. Ob tem bi bila kranjskogorska občina s tožnikom celo pripravljena deliti stroške, ki so nastali v dosedanjem postopku. Vendar je vodstvo podjetja omenjeni predlog zavrnilo in vztraja pri tožbi.
Sodnica je tako danes izvedla glavno obravnavo in zaslišala vabljeni priči. Ostale dokazne predloge je zavrnila kot nepotrebne. S tem je bila obravnava končana, sodnica pa bo izdala pisno sodbo.
Kot je znano, je podjetje Ercel-inženiring v letih 2007 in 2008 načrtovalo gradnjo počitniških hiš na območju Jasne, a za projekt ni dobilo gradbenega dovoljenja, saj območje ni bilo opremljeno z zadostnim javnim vodovodom za takšno gradnjo.
Zaradi nezmožnosti gradnje in visokih stroškov ter posledičnega propada podjetja je Ercel leta 2012 zoper občino vložilo dve odškodninski tožbi v skupni vrednosti okoli 9,3 milijona evrov. Ercel občino bremeni kršitve zakona o varstvu okolja v zvezi s pravilnikom o oskrbi s pitno vodo in kršitev določb zakona o graditvi objektov v zvezi z zavajanjem pri izdaji lokacijske informacije.
Nekdanji zastopnik podjetja Boris Trstenjak je danes povedal, da so že ob nakupu zemljišč za gradnjo hišk vedeli, da bo potrebno zemljišče komunalno urediti. Ko so dobili informacijo, da je vode dovolj le za enega od 20 objektov, pa so se skupaj z občino lotili iskanja rešitev.
Podana je bila kopica idej, kako do območja pripeljati več pitne vode, in kot je dejal Trstenjak, so v podjetju občini zaupali glede rešitve, ki jo je predlagala. Vendar je nato upravna enota zavrnila izdajo gradbenega dovoljenja, ker naj vsebovana rešitev glede vodooskrbe ne bi bila ustrezna.
Nekdanji kranjskogorski župan Jure Žerjav je na drugi strani povedal, da rešitve glede vode, ki jo je projektant vključil v vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ni predlagala občina. "Občina je predlagala drugačne rešitve, investitor pa je očitno izbral svojo z nekimi cisternami, ki se je meni osebno zdela dokaj naivna," je pojasnil Žerjav.
