Statistično je dokazano, da mladi v Sloveniji izmed vseh držav EU živijo najdlje pri svojih starših. Vzrokov je več, med njimi pa gotovo tudi ta, da so stanovanja za mlade družine pri nas predraga.
STA
Več kot 85 odstotkov mladih Slovencev živi pri starših.
S podobnimi težavami se srečujejo tudi v občini Škofja Loka. »Že v okviru priprave strategije Škofje Loke 2025+ je bilo ugotovljeno, da v našem mestu primanjkuje stanovanj za mlade. Občinski razpisi za neprofitna stanovanje niso posebej naslavljali mladih, kar si želimo v prihodnosti spremeniti, vključno s spodbujanjem alternativnih oblik reševanja stanovanjske problematike (stanovanjske kooperative ipd). A trenutno je pomanjkanje stanovanj, posebej za mlade, precej veliko, in tudi v Škofji Loki se mladi zelo težko osamosvajajo,« je pojasnil svetnik Občine Škofja Loka Rok Primožič.
Glede na kupno moč države so najemniška stanovanja v Sloveniji med najdražjimi v Evropi.
STRMA RAST CEN
Primožič največjo težavo vidi v ceni stanovanj, tako najemniških kot lastniških.»Cene stanovanj v Sloveniji so od osamosvojitve strmo rasle, in vzpostavila se je precej visoka cena, ki je zdaj prodajalci ne želijo spustiti. Veliko stanovanj je zaradi stečajev gradbenih podjetij tudi v lasti bank, ki so stanovanja vzele kot zavarovanje za svoje terjatve, in jim ni v interesu, da bi se cena spustila. Fondi neprofitnih stanovanj v Sloveniji (tudi na občinski ravni) se zmanjšujejo, ker občine zaradi nizkih povprečnin nimajo več dovolj sredstev za obnovo obstoječih stanovanj, kaj šele za nakup novih,« pojasnjuje Primožič in dodaja: »Po mojem mnenju je v Sloveniji zgrajenih dovolj stanovanj za naše potrebe, a zaradi velikega števila lastniških stanovanj, ki so prazna, in zaradi nerazvitega trga najemniških stanovanj mladi nimajo dostopa do cenovno ustreznih stanovanj, ki bi jim omogočila osamosvojitev.«
osebni arhiv
Rok Primožič: »Splošna rešitev bi seveda bilo reševanje problematike nezaposlenosti mladih.«
KONKRETNE SPREMEMBE
V primeru Škofje Loke so težavo delno že začeli naslavljati na ravni oblikovanja politik, čeprav mora biti strategija stanovanjske politike še oblikovana. Na ravni strateškega pristopa občine so bile vzpostavljene zaveze k alternativnemu reševanju stanovanjske problematike, na operativni ravni pa to še ni bilo izvedeno in bo potrebnega še veliko dela, preden bo prišlo do konkretnih sprememb. »Pred kratkim sprejet Nacionalni stanovanjski program je lahko izhodišče za spremembe, a na področju stanovanjske politike vsaka reforma zahteva precej časa,« pravi Primožič. Resen korak za reševanje te problematike vidi v »t. i. nepremičninskem davku, ki bi lastnike praznih stanovanj prisilil k temu, da jih vključijo v trg najemniških stanovanj, a tudi za to je potrebnih še veliko priprav, kar verjetno pomeni, da se to ne bo zgodilo kmalu«. Splošna rešitev za to problematiko pa bi seveda bilo reševanje problematike nezaposlenosti mladih, ki je ključni vzrok za njihovo pozno osamosvajanje.»A se bojim, da ima naša država za reševanje te problematike še manj posluha kot za stanovanjsko problematiko,« je zaključil Primožič.
osebni arhiv
