V sredo je bilo na seji študentskega zbora ŠOU v Ljubljani predstavljeno prvo branje predlogov sprememb statuta, poslovnika ŠZ in finančnega načrta ŠOUL. Povzeto na kratko so tudi v ljubljanski ŠOUL začeli uvajati spremembe, v katere sta že davno zapadli njeni sestrski organizaciji na Primorskem in v Mariboru. V obojih demokratično izvoljeni poslanci nimajo več vpliva na odločitve direktorja, ki lahko vlada samovoljno, popolnoma netransparentno, ni pa ga mogoče odstaviti kljub ovadbam o ponarejanju listin.
Slednje leti predvsem na direktorja primorskega ŠOUP Sebastjana Kokla, ki je pravnomočno obtožen, da je do svojega položaja prišel s ponarejanjem statuta te organizacije.
Državotvornost na tirih tivolskega loka
Ko študentom zavlada direktor Kokl Primer nedotakljivega direktorja je Sebastjan Kokl iz ŠOUP, ki je pravnomočno obtožen ponarejanja listin. »Kokl še danes sedi na mestu direktorja ŠOUP, čeprav je bil na podlagi študentske ustave razrešen s strani Študentskega zbora, vendar je primopredajo in odhod s funkcije preprečil tako, da je najel varnostno službo, ki je fizično zaprla prostore ŠOUP,« nam je pojasnil nekdanji nadzornik ŠOUP Željko Urumović.
Predsedstvo ŠOUL poskuša ob tem v preambulo svojega statuta zapisati, da ŠOUL »deluje v Študentskem kampusu, ki predstavlja uresničitev dolgoletnega cilja vzpostavitve celovitega prostora študentske skupnosti v Ljubljani«.
Vse lepo in prav, če ne bi ministrstvo za infrastrukturo v četrtek razgrnilo načrte za tivolski lok, katerega trasa poteka natanko čez koncertno prizorišče na kampusu in ga bodo začeli graditi že prihodnje leto. Pri tem ni jasno, ali je do tega prišlo zaradi odsotnosti strateškega planiranja direktorja ŠOUL Andreja Klasinca ali pa se je nepremičnina na Pivovarniški ulici kupila z namenom kasnejših nepremičninskih špekulacij. Trenutno še ni jasno, kolikšen znesek bo ministrstvo ponudilo za odkup nepremičnine, ki bi jo ŠOUL na javni dražbi stečajne mase lahko kupil za 350.000 evrov, a se jo je raje odločil kupiti od posrednika, sicer nekdanjega funkcionarja ŠOUL, za 1,3 milijona, o čemer smo poročali.
ŠOUL je sicer za izgradnjo kampusa najel kredit, organizacija pa je v kampus po naših informacijah doslej investirala že dobre tri milijone evrov.
Direktorju širijo pooblastila
Študentski funkcionarji so kljub temu zadovoljni z delom direktorja Klasinca. Ne le, da ga zaradi slabih poslovnih odločitev niso poskušali razrešiti, zdaj mu celo širijo pooblastila. Če bodo spremembe na drugem branju potrdili, bo pristojnost razpolaganja z nepremičninami organizacije in predlog njenega letnega proračuna prešel na poslovodno funkcijo direktorja.
Prej je bila ta pristojnost pri političnem organu predsedstva ŠOUL. Voljeni predstavniki študentov pa po novem tudi ne bodo več imeli vpogleda v pogodbe, ki jih v njihovem imenu sklene direktor.
Organizacijo zapirajo pred javnostjo
Sodeč po predlogu statutarnih sprememb poskuša predsednik ŠOUL Rok Liković organizacijo popolnoma zapreti pred javnostjo. Seje organov ŠOUL po novem ne bi bile več javne, organizacija pa prav tako ne bi bila več zavezana zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).
Liković je v zelo skopi vsebinski predstavitvi sprememb rekel le, da s tem zagotavlja višjo stopnjo »demokratičnosti in transparentnosti« organizacije. Njegova trditev je netočna, pri prošnji za pojasnilo pa je nadaljeval zavajanje: »Večjo demokratičnost in transparentnost ŠOU v Ljubljani bi prineslo predlagano povečanje glasovalnih kvorumov, saj se z uvedbo zahtevane dvotretinjske večine za sprejetje nekaterih sklepov zagotovi širši študentski konsenz.«
Zadevo smo zato preverili pri informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, ki poskuse ŠOUL »razume kot korak nazaj, vsekakor pa v nasprotju z namenom ZDIJZ in temelji transparentnosti.«
Zasebno pravo: študentska rajža brez krčmarja
Ob tem Liković predlaga tudi, da se v statut zapiše, da je ŠOUL subjekt zasebnega in ne javnega prava. To bi pomenilo, da bi se lahko organizacija začela obnašati kot podjetje, ki je sicer financirano iz študentskega denarja, a študentski javnosti ni nujno zavezano z načeli transparentnosti ali pravili javnega naročanja.
ŠOUL pri tem nima argumentov. Veseli Žalčan Liković je pred ŠZ natrosil politične floskule kako le usklajujejo statut s študentsko ustavo.
Informacijska pooblaščenka in računsko sodišče se pri tem verjetno le muzata. »IP je glede Študentske organizacije Univerze v Ljubljani že leta 2010 odločil, da sodi med pravne osebe javnega prava in kot taka tudi med zavezance po ZDIJZ,« je sporočila Prelesnikova.
Računsko sodišče je medtem izjavilo, da pri vprašanju, »ali je Študentska organizacija Slovenije pravna oseba javnega prava ali ne, ne obstaja enotna zakonska definicija, obstaja pa enotno stališče pravne teorije in tudi spremljajoča sodna praksa«. Računsko sodišče je zato »v preteklosti že odločilo, da je Študentska organizacija Slovenije pravna oseba javnega prava in posledično uporabnik javnih sredstev« po zakonu, ki definira njegovo pristojnost.
