Lanska sečnja v višini 6,36 milijona kubičnih metrov oz. 9,5 milijona dreves je približno tolikšna, kot slovenski gozdovi nudijo v normalnih razmerah v enem letu, je dodal Oražem. Lanska sečnja je bila količinsko za dobra 2,4 milijona kubičnih metrov večja kot v dotlej rekordnem letu 2013. V celotni količini lanske sečnje 55 odstotkov posekanega lesa predstavljajo iglavci, preostalo listavci, kažejo podatki zavoda za gozdove.
Ob tem je Oražem izpostavil, da so težave s prodajo manj vrednih sortimentov, medtem ko s prodajo vrednejših sortimentov lesa, zlasti iglavcev, kot kaže, ni veliko težav.
Podlubniki so po žledolomu lani zaradi hladnega in vlažnega vremena povzročili manj težav od pričakovanj, se pa lahko težave zaostrijo letos z nastopom toplega spomladanskega vremena, opozarjajo gozdarji, ki s sanacijo po žledolomu letos nadaljujejo. Ob tem poudarjajo, da je za ohranitev proizvodnega potenciala gozdov in zagotavljanje vseh njegovih funkcij pomembna nadaljnja obnova in nega poškodovanih gozdov. Sredstva za obnovo gozdov se bodo zagotavljala iz programa razvoja podeželja 2014-2020 ter iz nacionalnih proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove.
