Raziskava, ki so jo nedavno objavili v strokovni reviji Lancet Infectious Diseases, je namreč pokazala, da je bil hiv med letoma 1998 in 2015 v več afriških državah v 60 odstotkih odporen na zdravilo tenofovir, ki je v splošni uporabi v boju proti tej neozdravljivi okužbi.
Tomažič s klinike za infekcije in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je za STA pojasnil, da je odpornost virusa hiv na nekatera protiretrovirusna zdravila že dolgo znana v razvitem svetu, predvsem v velikih mestih, kot so New York, San Francisco, London, Berlin, Sydney, Pariz itd.
Že pred 10 leti je bilo v teh mestih na protiretrovirusno zdravilo odpornih med 10 in 15 odstotkov hiv pozitivnih. Takrat so pričakovali, da bi lahko odpornost postala večji problem, a se je nato število okuženih z odpornim virusom zmanjšalo na okoli 10 odstotkov. Pri nas so takšni manj kot štirje odstotki hiv pozitivnih.
Odpornost se je po njegovih navedbah razvila pri osebah, ki niso redno jemale zdravil, nato pa se je odporen virus širil na druge ljudi. "To je tako kot Darwinova teorija selekcijskega pritiska. Če ti na virus v telesu izvajaš selekcijski pritisk s protiretrovirusnimi zdravili, bo virus skušal najti možnosti, da se bo ognil zdravljenju. In če malo jemlješ zdravila, malo pa ne, bo virus našel pot, da bo postal odporen na zdravilo in se bo širil," pojasnjuje Tomažič.
V Afriki je ta problem toliko širši, ker lahko zdravila kupujejo na prostem trgu in nad zdravljenjem ni dobrega nadzora. A je po njegovem mnenju malo verjetno, da bi to ogrožalo tudi bolnike v Sloveniji. Lahko se kdo okuži s hivom v Afriki, takšnih primerov je pri nas sicer malo. In če ugotovijo takšno okužbo, bolnika takoj testirajo na odpornost in mu dajo druga zdravila, ki so na voljo za zdravljenje hiva. Primerov, ko bi bil virus hiv odporen na vsa protimikrobna zdravila, pa po njegovih navedbah ni.
Sčasoma bi pa lahko to postalo problem, zlasti zaradi migracij. "Če bo nastal velik bazen odpornih virusov in bi se potem razširili iz tretjega sveta v zahodne države, bo nastala panika, kot je bilo v primeru ebole in zika virusa," je dejal.
Tomažič opozarja, da je odpornost na protimikrobna zdravila tudi sicer najhujši problem v infektologiji, to pa velja tako za viruse, bakterije, parazite in glive. V Indiju so se tako začele pojavljati bakterije, ki so odporne na vse antibiotike, saj lahko tam dostopajo prosto na trgu tudi do antibiotikov. A kot opozarja, je prav zaradi možnosti razvoja odpornosti treba čim bolj nadzorovati protimikrobno zdravljenje, ga omejevati in zdravila racionalno uporabljati.
