Danes bo po napovedih potekalo novo zaslišanje preiskovalne komisije državnega zbora za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TEŠ 6, ki ga vodi Matjaž Hanžek iz Združene levice. Zaslišana bosta Jaroslav Vrtačnik, ki je bil direktor Termoelektrarne Šoštanj pred Urošem Rotnikom, pozneje pa je prevzel funkcijo strateškega načrtovalca za Holding Slovenske elektrarne. Ob tem bo zaslišan tudi Djordje Žebeljan, ki je opravljal funkcijo državnega sekretarja za energetiko.
Predimenzionirani blok ...
Kot smo že večkrat poročali, je projektu šesti blok spodrsnilo na več točkah. Večno naraščajoča cena projekta, zaradi katere se je TEŠ 6 prijel nadimek spomenik korupcije, je le ena od njih. Pisali smo, da je šesti blok s svojo nazivno močjo 600 megavatov predimenzioniran za energetske potrebe Slovenije, pri tem pa okoljskim in ekonomskim zahtevam ustreza le, če obratuje pri polni (nazivni) moči. Da bi bila mera polna, je med izgradnjo na Rotnikovem zelniku zrasla še ideja o tako imenovanem nadomestnem bloku, ki pa to ne more biti iz več razlogov. Najbolj očiten ostaja ta, da šesti blok za svoj zagon potrebuje paro iz bloka 4 ali 5.
Glede predimenzioniranega bloka šest še ni padla zadnja beseda.
… ki ni toplarna
TEŠ tako ne more v popolnosti izpolnjevati funkcije toplarne, saj lahko kotel po evropskih smernicah obratuje le 90 odstotkov koledarskega leta. Nekdanji direktor TEŠ Matjaž Eberlinc, ki svojo kariero nadaljuje na HSE, je med direktorovanjem celo na glas razmišljal o tem, da funkcija ogrevanja ni med osnovnimi funkcijami toplotne elektrarne. Kako je na to odgovorila Šaleška dolina, ki je že desetletja odvisna od tega toplotnega vira, smo lahko zaznali v več intervencijah velenjskega župana Bojana Kontiča.
Ena zadnjih takšnih naj bi bilo celo vmešavanje v HSE s strani ministrice za obrambo Andreje Katič, sicer nekdanje direktorice občinske uprave MO Velenje.
Testiran le za nazivno moč
V začetku decembra, le kak dan po tem, ko je mesto direktorja TEŠ prevzel Arman Koritnik, je prišlo do enigmatičnega izpada šestega bloka. Odgovorni so hiteli pojasnjevati, da v tem ni nič nenavadnega.
Zdaj naši viri trdijo, da so šesti blok tedaj poskušali obratovati pri moči, nižji od nazivne – v področju med 42 in 100 odstotkov nazivne moči, za kar pa naj ne bi bil prilagojen in je posledično tudi izpadel.
Na HSE so nam na vprašanje, ali je blok testiran za ta razpon, suhoparno odgovorili, da so se »meritve izvajale skladno z pogodbenimi zahtevami in veljavnimi standardi«. Naši viri trdijo, da je to res, vendar le zato, ker je Alstom po pogodbi s TEŠ dolžan opraviti samo meritve specifične porabe pri polni moči.
»Ti podatki mi potrjujejo več že znanih dejstev. Prvič, da je bil projekt slabo zamišljen, drugič, da ni bil testiran za zahtevani razpon, in tretjič, da je šesti blok v neskladju z energetskim dovoljenjem, ki zahteva, da se mora blok zagnati brez zunanjega vira energije,« je oster Gorazd Marinček iz društva Slovenski E-forum.
Pogodbe z Alstomom se lahko razveljavijo
Marinček nadaljuje, da bi se zloglasne pogodbe ob tem lahko odpovedale, saj odgovorni v TEŠ projekta niso gradili s pomočjo javnih naročil, k čemur so bili sicer obvezani. »Njihovi izgovori ne vzdržijo, saj ima pristojni zakon orientacijski dodatek, po katerem je TEŠ vključen na seznam zavezancev za javna naročila. Lobisti so ta dodatek sprva preprečili, vendar je bil dodan po zaslugi intervencije evropskih uradnikov.«
Pogodbe so bile medtem že sklenjene, vendar po Marinčkovih besedah pravna podlaga za razveljavitev vzdrži. »To bi se lahko doseglo s tožbo, ki pa jo mora vložiti ali TEŠ, kot investitor, ali HSE kot njegov lastnik. Oboje je malo verjetno, obstaja pa še možnost, da tožbo vloži državno pravobranilstvo, a mora biti za to pooblaščeno s strani vlade.«
Na kabinet predsednika vlade smo se obrnili z več vprašanji, med drugim smo ga vprašali, ali namerava pooblastiti državno pravobranilstvo za tožbo proti Alstomu, a odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli.
