Prve kršitve že s pogodbo o zaposlitvi
Že v pogodbi o zaposlitvi je prišlo do kršitve, saj je bila zapisana bruto mesečna plača v višini 520 evrov nižja od takrat zakonsko najnižje predvidene bruto plače 763 evrov. Sam za nepravilnosti ne krivi agencije, temveč podjetje, za katero je delal. Na vprašanje, ali je agencija kdaj preverila kršitve, je odgovoril, da nikoli. Tudi inšpekcije v času, ko je bil tam zaposlen, ni bilo nikoli na spregled.
Manjši regres in neizplačane nadure
V njihovem podjetju so bile plače redno zaposlenih in tistih prek agencij enake. Kot pravi, so bile razlike v tem, da agencijski delavci niso dobili regresa v celoti, ampak samo sorazmerni del. Prav tako so dobili manj dodatka z daljšo delovno dobo. Kršitve so se pojavile tudi pri neplačanih nadurah, kar pa je tako že postalo običajno v številnih podjetjih. Koliko provizije si je agencija vzela od plačil delavcem, pa ni znal povedati. Do nezakonitega plačevanja na roko, ki je prisotno drugod, pri njih ni prišlo.
Predolge bolniške so te stale zaposlitve
Kratkotrajne bolniške pri Urbanu, kot pravi, niso bile nikoli težava. Sam je koristil do dva tedna bolniške na leto. Pri tem pa mu je, kot je povedal, verjetno pomagalo specifično delo voznika viličarja; teh je primanjkovalo, saj nihče ni želel prevzeti odgovornejšega dela za isto plačilo. Delavcev sicer niso odpuščali, ko so odšli na bolniško. Toda znalo se je zgoditi, da jim nato niso več podaljšali pogodbe. Bolni ljudje so se tako znašli na cesti.
Neprimeren odnos nadrejenih
Največkrat mu je šlo v nos dejstvo, da je sam skrbel za celotno proizvodno linijo in da za delo, ki ga je moral opraviti namesto nadrejenih, ni bil nikoli plačan. »Nadrejene je zanimalo zgolj to, da delo poteka s čim manj motnjami. Njihovo delo je bilo posedanje v pisarni in pitje kavic ter kritiziranje tako banalnih napak, da mi je bilo včasih že slabo od tega,« je opisoval neprimeren odnos nadrejenih.
Minimalna plača za golo preživetje
Kot pravi Urban, mu minimalna plača, ki se je gibala pod 600 evrov in je zadostila zakonsko predvideni najnižji vsoti, ni omogočala drugega kot golo preživetje: »Ne upam si niti predstavljati, kako dva starša preživita in ob tem šolata otroke, kaj šele starši samohranilci.«
Kršitve pri podaljševanju pogodb
Podjetje mu je prek agencije mesečno podaljševalo pogodbe. Ker zakon določa, da bi ga morali po dveh letih dela prek iste agencije redno zaposliti, so z izigravanjem poskrbeli, da ni dobil redne službe. V skoraj štirih letih so mu na vsakih dvanajst mesecev zamenjali agencijo in s tem zaobšli zakonodajo. »Iz meseca v mesec nismo vedeli, ali bomo dobili novo pogodbo. Te smo dobivali dva do tri dni pred iztekom prejšnje. Ne morem si predstavljati, kakšen stres je to za človeka, ki mora zraven še skrbeti za družino,« se je vprašal.
Delo bo iskal v tujini
O tem, da mu bi morali dati v podpis pogodbo o redni zaposlitvi, je obvestil tudi svojega nadrejenega, toda zgodilo se ni nič. Po poteku zadnje pogodbe je delo zapustil. Razočaran nad odnosom podjetja in državo se je odločil, da bo tako kot še mnogo mladih svojo srečo in delo poiskal v tujini. »Lahko bi se zgledovali po Švedski, kjer znižujejo delovnik na šest ur dnevno, plače pa so do štirikrat višje,« je dodal za konec.
