Cerarjeva ladja pušča pri številnih luknjah. Ali to pomeni, da bo počasi potonila, ali bo plula še nekaj časa, je predvsem odvisno od valov, ki jih čakajo v naslednjih mesecih. Prvi vladni preizkus bo vsekakor interpelacija zunanjega ministra Karla Erjavca, ki mu očitajo predvsem slabo vodenje zunanje politike, sumljive okoliščine pri lastništvu vikenda na hrvaški obali, poseben štempelj pa je vsekakor pustil posnetek Erjavčevega besednega blatenja Cerarja, ki smo ga pretekli teden razkrili mi.
NAPOSLUŠAL SE BO SVOJIH GREHOV
Naslednji val za Cerarjevo barko je pripravila Združena levica. Na list papirja so spravili očitke proti finančnemu ministru in nanj napisali interpelacija. Da bo Mramor zaradi tega odletel, je sicer težko verjetno, saj je Cerar v ponedeljek jasno povedal, da je svojim ministrom po pregledu njihovega dela podelil pozitivno oceno, in tako v ministrski ekipi ni pričakovati nikakršnih menjav. A podpisov za interpelacijo bo najverjetneje vendarle dovolj, tako da je pred Mramorjem vsaj nekaj ur poslušanja očitkov na svoj račun in pojasnjevanja svojih preteklih grehov.
Poslanska skupina Združene levice je predlog za interpelacijo Mramorja utemeljila v glavnih treh točkah.
KRIVDA TUDI CERARJEVA
»Ekipa Mira Cerarja se ni izkazala. Udejanja politike EU in kapitala. Podlegli so diktatu desnice in so pri tem celo bolj uspešni kot desnica sama. Za to sta krivca Mramor in Cerar. Cerar je svojim ministrom namenil pozitivno oceno. S tako gesto se v ZL nikakor ne moremo strinjati. Ker Mramor v očeh javnosti izgublja legitimnost in ker premier tega ni pripravljen sprejeti, napovedujemo interpelacijo,« je odločitev ZL včeraj pojasnil njihov poslanec Miha Kordiš.
TRI OBSEŽNE TOČKE
Interpelacijo Mramorja so v ZL utemeljili v treh točkah. Prva se nanaša na neposredno odgovornost finančnega ministra za nezakonite prejemke visokošolskih elit, kadrovanje in omogočanje previsokih prejemkov direktorjev DUTB. Druga točka se nanaša na uničevanje socialne države s tem, ko se je odrekel mini davčni reformi in na ta način preprečil dodatne prilive v državni proračun. Kopja pa se bodo na tej točki lomila tudi na račun upokojencev, saj je vlada za leto 2016 določila nižjo uskladitev pokojnin, kot bi jo morala, in s tem po besedah Kordiša prispevala k naraščanju števila upokojencev brez zadostnih prihodkov za dostojno preživetje. Pod tretjo točko pa se skrivajo očitki zaradi samovoljne določitve povprečnin občinam, zagovarjati se bo moral tudi zaradi strategije upravljanja kapitalskih naložb države. Kot pravijo v ZL, je vlada dopustila privatizacijo 50-odstotkov ključne infrastrukture, med drugim Slovenskih železnic, Darsa in Luke Koper, pa tudi popolno privatizacijo 64 podjetij in pripravila teren za privatizacijo bančnega sektorja.
JEZIČEK NA TEHTNICI SD
Čeprav je SD vladna stranka, je po naših informacijah – o čemer smo tudi že poročali – med SMC in SD precej napeto. To je postalo jasno tudi ob tem, ko je Cerar kljub odmevni aferi vedno pripravljenih visokošolskih učiteljev Mramorja stoodstotno odprl, medtem ko so morali nekateri drugi ministri, med njimi Janko Veber iz SD, svoj položaj zapustiti zaradi manjših napak. Hkrati po naših informacijah, ki smo jih objavili prejšnji teden, vsaj pet poslancev SMC resno razmišlja o prestopu v SD, torej tudi vrste znotraj stranke niso tako zelo strnjene, kot bi jih Cerar potreboval v tem trenutku. Še več, SD močno obsoja dvojna merila, ki jih zadnje čase kaže Cerar pri svojih odločitvah, tudi tisto o podpori Mramorju, o čemer so jasno dejali, da je odgovornost in posledice za to dejanje na svoja ramena prevzel predsednik vlade sam. In morda se bo to pokazalo že pri glasovanju o zaupnici Mramorju. Namreč že samo, če se SD vzdrži glasovanja, lahko to močno ogrozi obstoj Mramorja. Za stališče glede interpelacije finančnega ministra smo včeraj povprašali tudi poslansko skupino Socialnih demokratov, od koder pa so nam sporočili, da poslanci interpelacije še niso prejeli, zato je tudi ne morejo komentirati. Brez komentarja so bili včeraj tudi v vseh preostalih poslanskih skupinah, tako tudi ni znano, kdo vse bo še prispeval podpise pod interpelacijo prvega blagajnika v državi.
Doslej tri interpelacije finančnih ministrov
Dvakrat se je moral pred poslanci zagovarjati Mitja Gaspari, in sicer prvič leta 1994, drugič pa leta 2000. Zadnji finančni minister, ki je bil interpeliran, pa je bil Uroš Čufer. Med drugim se je moral zagovarjati zaradi neomejenega državnega poroštva pri nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke še pred rezultati stresnih testov.
NEUSPEŠNE INTERPELACIJE
Če bo interpelacija uspela, bo to že tretja v tem mandatu. Prvo je prestala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, druga čaka Karla Erjavca, tretja pa bo, kot kaže, Mramorjeva. V zgodovini slovenskega parlamentarizma bi bila to četrta interpelacija finančnega ministra. Sicer pa interpelacije pri nas niso kaj prida uspešne. Doslej je poslancem na ta način uspelo zrušiti le dva ministra. Leta 1996 glasovanja ni prestal zunanji minister Zoran Thaler, leta 1998 pa se je moral s funkcije notranjega ministra posloviti Mirko Bandelj.
