Ukrep, za katerega se je danes odločila vlada, gre po besedah Prezlja zagotovo v smeri zagotavljanja evropske in posredno slovenske nacionalne varnosti.
Na vprašanje, zakaj se je vlada zanj odločila prav zdaj, Prezelj odgovarja, da Slovenija morda le postaja malo bolj zrel partner v mednarodnih protiterorističnih operacijah, pri čemer so nas verjetno streznili migrantski val in varnostne posledice tega vala ter s tem povezani teroristični napadi v Parizu.
Slovenija z današnjo odločitvijo šele konkretneje stopa na zemljevid mednarodnega protiterorističnega delovanja, saj doslej v boju proti terorizmu ni bila prav aktivna država.
Da bi bila odločitev vlade posledica nekih konkretnih zunanjih pritiskov s strani posameznih držav, Prezelj ne verjame, ampak jo pripisuje bolj nekemu "kolektivnemu duhu" oziroma "implicitnemu in eksplicitnemu soglasju", ki se je izoblikovalo v Evropi, da je treba v zvezi z IS nekaj narediti.
Če namreč ne bomo ukrepali proti grožnji IS pri njenem izvoru, na Bližnjem vzhodu, je samo vprašanje časa, kdaj nas bo ta grožnja dosegla doma, v Sloveniji, opozarja.
IS tudi Slovenijo vidi kot ciljno državo
IS tudi Slovenijo, tako kot druge evropske države, vidi kot ciljno državo, kjer živijo neverniki, ki jih je treba spreobrniti ali kaznovati. "Lahko se še nekaj let pretvarjamo, da s tem nimamo nič, a hkrati vemo, da obstaja nek akter, ki nas ima na meniju. Mislim, da je takšno vedenje dolgoročno povsem neracionalno," pravi Prezelj in dodaja še, da bi se s čakanjem ta grožnja samo še povečevala, med drugim bi se utegnil povečati delež radikaliziranih Slovencev, ki bi podpirali IS.
Na vprašanje, ali je sodelovanje vojakov v okviru globalne koalicije proti IS prava pot, Prezelj odgovarja, da Slovenija tu "skorajda nima izbire".
Koalicija pod vodstvom ZDA je bila doslej resda le delno uspešna in Prezelj ima v zvezi z njo resne pomisleke: nekatere države, ki v njej sodelujejo, imajo namreč v regiji hkrati individualno agendo in sploh ni nujno, da si vse dejansko prizadevajo rešiti problem v zvezi z IS. A ne glede na to se Slovenija mora pridružiti temu boju in po svojih močeh prispevati k zmanjševanju nevarnosti, medtem ko lahko razhajanja v mednarodni skupnosti poskuša rešiti drugače, po diplomatski poti.
Stopnja ogroženosti slovenskih vojakov na terenu v Iraku po njegovem ne bo ne visoka ne nizka, ampak nekje na sredini lestvice. "Ne moremo reči, da ne bodo nič ogroženi, napadi na centre za usposabljanje vojakov v državah, kot je Irak, se pač dogajajo, a po drugi strani ne moremo z gotovostjo trditi, da bodo naši vojaki napadeni."
Drugo vprašanje pa je ogroženost Slovenije s strani terorizma, pojasnjuje. Uradna ocena stopnje ogroženosti se samo zaradi današnje odločitve ne more povečati, saj bi se povečala le, če bi pristojni organi vedeli, da se pripravlja nek napad, ali če bi do napada že prišlo.
Če odmaknemo od uradne metodologije, bomo v Sloveniji po besedah Prezlja zaradi tega ukrepa "rahlo bolj ogroženi". A kot poudarja, "je to majhen davek v primerjavi s tistim, kar nas čaka, če v zvezi s to grožnjo ne bi naredili nič".
