Po odločitvi, da bo Slovenija na meji zaradi migrantskega vala postavila t. i. tehnične ovire, je država na meji sprva postavljala žično ograjo, po opozorilih predvsem prebivalcev ob Kolpi, da bo to škodilo turizmu, pa je začela žično ograjo nadomeščati s panelnimi ograjami. Kot so zapisali v Ukomu, žično ograjo v skladu z napovedmi odstranjujejo na prehodnih mestih, v strnjenih naseljih, turističnih destinacijah ter na območjih, kjer bi lahko narasel vodostaj reke ogrozil postavljene ovire.
Žično ograjo nadomeščajo s panelno
Koliko žične ograje so do zdaj odstranili, v uradu niso pojasnili, iz dopisa, ki ga je občini Črnomelj posredoval državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan šefic, pa je razvidno, da so do sredine januarja zgolj na območju reke Kolpe odstranili 19,1 kilometra ograje.
Po navedbah Ukoma so do zdaj odstranjeno žično ograjo na 4,5 kilometra nadomestili s panelnimi ograjami, tam kjer to niso naredili, pa do postavitve panelne ograje ostajajo postavljeni nosilni stebri in napenjalne žice za možnost ponovne in hitre postavitve žične ograje. Iz Šefičevega dopisa občini Črnomelj je razvidno, da naj bi panelno ograjo postavili najmanj na celotnem območju reke Kolpe. Do zdaj so žično ograjo odstranili in nadomestili s panelnimi ograjami v občinah Črnomelj, Metlika, Brežice, Ormož, Podlehnik in Zavrč.
Zagotovljena prehodne mesta za živali
Ker lahko žična ograja poškoduje živali, so po navedbah Ukoma ponekod dodatno postavili dopolnilne varnostne ograje za preprečitev naleta živali, in sicer v skupni dolžini okrog 550 metrov. Zagotovili so tudi več kot 40 prehodnih mest za živali, namestili kemična odvračala, šumeče trakove in podobno.
"Ob začetku postavljanja ovir nas je Lovska zveza Slovenije obvestila o šestih primerih poškodovanja živali. Po izvedenih preventivnih ukrepih pa do novih primerov poškodovanja divjadi po naših podatkih ni prišlo," so dodali v Ukomu.
