Kalan Živčečeva je namreč 10. in 13. septembra 2010 v imenu Zdravstvenega doma Izola sklenila depozitno pogodbo s Poštno banko Slovenije in nato še kreditno tripartitno pogodbo z družbo Mabra inženiring (podjetje, ki je gradilo sedanje prostore zdravniške zbornice). To posojilo je tako Mabra inženiring najela pri Poštni banki Slovenije, denar pa je potrebovala za poplačilo dolgov, ker je bila v času transakcije že insolventna.
Tožilstvo je tako Kalan Živčečevi očitalo, da je pri vodenju gospodarske dejavnosti zlorabila položaj, da bi nekomu drugemu omogočila korist, pri tem pa zastavila javni denar, čeprav tega ne bi smela.
Da posel med Zdravstvenim domom Izola in podjetjem Mabra inženiring ni bil v skladu z zakonodajo, je aprila 2011 ugotovila komisija ministrstva za zdravje, ki je opravila izredni upravni nadzor v zdravstvenem domu. Prav tako je protikorupcijska komisija v načelnem mnenju zapisala, da posel ustreza definiciji korupcije. Izpostavili so, da predpisi ne dovoljujejo takšnega razpolaganja z javnimi sredstvi.
