"V preteklosti smo bili v Sloveniji žal priča več neuspešnim poskusom delavskih odkupov ... Ker v Sloveniji ni tudi nobene tradicije privatnih skladov, ki bi nudili finančno podporo delavskim odkupom, so ti (žal) tudi izjemno redki, saj se namere delavcev o odkupu deleža v podjetju običajno razblinijo prav zaradi njihove nemoči, da bi jih financirali," so zapisali v stranki.
V prid delavskim odkupom naštevajo tri glavne skupine razlogov, in sicer širše družbene razloge, kot je enakomernejša razporeditev premoženja, razlogi na ravni podjetja in zaposlenih, kot sta povečanje učinkovitosti in plačna fleksibilnost, ter defenzivni razlogi, saj so podjetja v lasti delavcev bolj varna pred sovražnimi prevzemi.
Poleg tega velja, da imajo zaposleni v podjetju največji interes za njegov dolgoročni razvoj in rast, izkušnje iz tujine pa potrjujejo, da so delavske zadruge - po predlogu zakona bi lahko delavski odkup izvedli le preko delavske odkupne zadruge - "uspešen in trajnostno naravnan poslovni model".
"Ključno vprašanje delavskih odkupov je tako - ob očitni nezainteresiranosti bank, da bi kreditirale takšne odkupe - odsotnost finančnega podpornega okolja za njihovo izvedbo. To se je na žalost izkazalo tudi pri različnih primerih v preteklosti, kot npr. pri podjetjih Fructal, Novoles in Arlam," so zapisali v SD.
V predlogu je dejavnost delavske odkupne zadruge, ki so jo izbrali, ker najbolje ustreza enakomerni porazdelitvi moči (en član, en glas), omejili na vlaganje sredstev v deleže podjetja, v katerem so delavci zaposleni, upravljanje tega podjetja in financiranje vstopov in izplačevanje izstopov iz delavske odkupne zadruge.
Predlog zakona dodatno določa, da mora v delavskem odkupu sodelovati vsaj polovica zaposlenih z izjemo v primeru odločitve za odkup, ko je nad podjetjem že uveden stečajni postopek. Takrat je minimalni delež zaposlenih, ki morajo pri odkupu sodelovati, znižan na tretjino.
V odkupu lahko sodelujejo le delavci, ki so v podjetju zaposleni, ter izjemoma tisti, ki jim je delovno razmerje prenehalo tri mesece pred odkupom. Ob tem slednji v času odkupa ne smejo biti zaposleni pri kakšnem drugem delodajalcu, se pravi, da so še brezposelni.
V organih odkupne zadruge, ki status pridobi z vpisom v register takšnih zadrug na ministrstvu za gospodarstvo, ne smejo sodelovati člani uprave in nadzornega sveta, saj želijo s tem v SD preprečiti prikrite prevzeme podjetja.
Zadruga, ki je vpisana v register, bi lahko pri izvedbi delavskega odkupa kandidirala za uporabo finančnih instrumentov Slovenskega podjetniškega sklada, poleg tega pa bi imela predkupno pravico in prednostno pravico do najema sredstev matičnega podjetja v stečaju.
Po predlogu zakona bi bili odkupna zadruga in njeni člani upravičeni do davčnih oprostitev oziroma olajšav. Delavci, ki vplačajo obvezni delež v delavsko odkupno zadrugo, bi bili upravičeni do znižanja davčne osnove v višini vplačila, a ne več kot za 5000 evrov.
V skoraj vseh primerih, ko se pojavi interes za delavski odkup, povezanih s podjetji v težavah ali celo v stečaju, so bili delavci prisiljeni iskati načine, kako bi z nadaljevanjem dejavnosti obdržali svoja delovna mesta. V vseh teh primerih pa časa za oblikovanje programa finančne participacije in dolgoročno varčevanje za odkup lastniških deležev preprosto ni bilo na razpolago.
