Slovenija

Združenje radiodifuznih medijev o neživljenskem zakonu

STA
27. 1. 2016, 14.56
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Združenje radiodifuznih medijev, ki deluje v okviru Medijske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije, ostro nasprotuje noveli zakona o medijih. Opozarjajo predvsem na spremembo 109. člena zakona, ki bo izdajateljem radijskih programov prinesel vsaj 30 odstotkov višje stroške poslovanja. Zaradi njega bodo na udaru predvsem manjši mediji.

"Novi 109. člen torej nikjer ne določa, kateri so lažji in kateri težji prekrški. Dejansko je edini ukrep, ki ga predvideva člen, več različnih oblik prenehanja oddajanja medija," piše v sporočilu.

Združenje kot posledico uveljavitve 109. člena vidi, da bodo zlasti manjši mediji prenehali oddajati že zaradi najmanjših odstopanj v programski shemi, piše v sporočilu za javnost, ki ga podpisuje predsednica združenja Irma Butina.

V združenju so opozorili tudi na neživljenjsko določbo istega člena, ki nalaga izdajateljem dodatne obveznosti poročanja, konkretno natančen popis vseh vsebin 24 ur dnevno 365 dni na leto. To radijskim postajam določa hrambo velikega števila podatkov in s tem veliko število novih zadolžitev, kar bo povečalo stroške poslovanja. V primeru nespoštovanja določila so predvideni ukrepi.

Prav tako so opazili, da v novem 109. členu ni predvidena postopnost v postopku odvzema dovoljenja, tako kot je bilo to zapisano v prvotnem predlogu ministrstva za kulturo, in da ni določeno, kateri so tisti hujši prekrški, zaradi katerih je ukrep odvzema dovoljenja smiseln in sorazmeren kršitvi.

V združenju menijo, da bi morali biti ukrepi, kot so začasen preklic dovoljenja oddajanja in razveljavitev dovoljenja oddajanja, izredni in bi jih bilo treba uporabiti zgolj v "izrednih primerih, ob najhujših ali ponavljajočih kršitvah, ne ob vsakem najmanjšem prekršku, ki ga stori medij".

Zapisali so tudi, da je dikcija 86. člena, ki določa kvoto slovenske glasbe, izredno zapletena. Tudi v torek sprejeto dopolnilo, da bo morala radijska postaja med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, si je po njihovem mnenju mogoče razlagati na različne načine.

Poslanci so na odboru 13. januarja pojasnjevali, da radijski postaji, ki ne predvaja glasbe, ni treba upoštevati kvot, saj je kvota izražena v deležu glasbe. Na združenju pa si razlagajo, da trenutno člen omogoča tolmačenje, da v Sloveniji ni dovoljena radijska postaja, ki bi imela čez dan samo govorni program. Zato predlagajo, da se člen popravi tako, da bo dejansko odražal to, kar so obrazložili predstavniki koalicije.