Načrt predvideva gradnjo 2,8 kilometra proge in železniškega mostu čez Muro, most so leta 1945 ob umiku pred Rdečo armado namreč razstrelili nacisti. Za izvedbo okoli 20 milijonov evrov vrednega projekta na avstrijskem Štajerskem potrebujejo še podporo avstrijskih zveznih oblasti, pričakujejo pa tudi sofinanciranje z evropskimi sredstvi.
Na Štajerskem podpirajo nadaljnje delo pri projektu, lobiranje zanj pri zveznih oblasteh in prizadevanje za pridobitev evropskega sofinanciranja vse stranke v deželnem zboru, projekt pa podpira tudi Slovenija. Do konca leta 2018 je sicer zagotovljeno obratovanje proge med Špiljem (Spielfeld) in Radgono, za čas po tem pa iščejo nove rešitve, pri čemer naj bi imela povezava z Gornjo Radgono oziroma Slovenijo, in to najprej za potniški promet, dobre možnosti.
Na Direkciji RS za infrastrukturo, pristojni za naložbe v javno železniško infrastrukturo, so pojasnili, da se o vnovični povezavi Radgon govori že 20 let, da bi proga ne le povezala z Muro ločeni mesti, regijo in lokalne skupnosti, pač pa tudi zagotovila železniško povezavo med širšo okolico mesta Gradec in pomursko regijo, omogočila železniško povezavo v koridorju Špilje-Ljutomer ter med čezevropskimi železniškimi povezavami Gradec-Maribor in Trst-Ljubljana-Budimpešta.
Tržni potencial nove železniške povezave je bil ovrednoten v okviru prometnega modela, študija o izvedljivosti nove železniške povezave pa predvideva stroške v višini nekaj manj kot 20 milijonov evrov brez elektrifikacije.
Tako bi se lahko leta 2030 med Špiljem in Radgono vozilo do 2500 potnikov, med Radgono in Ljutomerom okoli 1000, vozili pa bi do trije tovorni vlaki, ugotavlja študija, pa tudi, da stroškov naložbe ne bo mogoče refinancirati, kar načeloma velja za večino železniških infrastrukturnih projektov za potrebe javnega potniškega prometa. Vendar pa bi po drugi strani koristi presegale stroške vzdrževanja in obratovanja.
V Pomurju bi se z novo povezavo izboljšala prometna dostopnost, kar bi vplivalo na gospodarsko uspešnost v turizmu, podjetništvu, proizvodnji in prodaji, okrepila bi se povezanost na socialni ravni, v šolstvu, kulturi, zdravstvu in športu, na splošno pa bi povezava med Radgonama prinesla veliko pozitivnih učinkov, še pojasnjujejo na direkciji.
Vlak je po 31 kilometrov dolgi progi med Špiljem in Radgono začel voziti leta 1885, leta 1890 pa so odprli še 26-kilometrski odsek od Radgone prek Mure do Gornje Radgone in naprej do Ljutomera. Po razstrelitvi mostu med Radgonama so prometno povezavo med njima vzpostavili šele leta 1969, ko so odprli most za avtomobilski promet.
"To je odlična novica, projekt podpiramo" je odločitev štajerskega deželnega zbora komentiral župan Gornje Radgone StankoRojko in dodal, da se zanj zavzemajo župani z obeh strani meje in da je bila občina celo "servis" pri izdelavi študije o upravičenosti gradnje, saj je zanjo založila polovico denarja, drugo polovico pa avstrijski kolegi, potem pa jim je država vložek vrnila.
"Študija potrjuje upravičenost projekta, zanimanje je pri gospodarstvu, gotovo pa bi se z vlakom vozili tudi mnogi dnevni migranti. Po načrtih bi tovorni terminal preselili na industrijsko cono na Meleh, potniškega pa bi združili z avtobusno postajo v središču mesta. Morebitne okoljske težave zaradi železnice pa moramo rešiti tako, da kakovost življenja ob progi ne bi padla," dodaja Rojko.
"Podpiramo vsako povezavo, ki koristi razvoju dejavnosti in regije, železniška proga med Radgonama in naprej v Avstrijo bi prinesla priložnost gospodarstvu, turizmu in dnevnim migrantom, prav tako pa povezavo z nam bližnjim izobraževalnim središčem Gradec," pa pobudo ocenjuje direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah.
Ker sta v tem koncu države železniška kraka tako proti Trstu kot Budimpešti, je to po njegovih besedah zelo pomembno predvsem za tovorni promet izvozno usmerjenih podjetij ob tej progi, kot so Arcont, Reflex, Elrad international, Radenska ter družb, kot sta Pomurski sejem in Zdravilišče Radenci. Vidi tudi možnost za nastanek novih podjetij ob progi, zanemariti pa po njegovem mnenju ne smemo niti gradnje proge, kjer bi lahko sodelovala slovenska podjetja.
Tudi Branko Kurbus, direktor gornjeradgonskega Arconta, pobudo pozdravlja, čeprav o preusmeritvi na železnico še niso razmišljali. "Zagotovo bi lahko dobršen del prevozov opravili z železnico, saj k nam dnevno pripelje od 20 do 30 tovornjakov z materialom, izdelke pa jih odpelje okoli 50. Proga pa bi bila dobrodošla tudi zato, ker nas je pomurska avtocesta zaobšla," pravi Kurbus.
