Zahtevo za izredno sejo o preprečevanju nadaljnjih negativnih posledic migrantske krize so vložili poslanci SDS in NSi. Predlagali so nekaj priporočil, o katerih pa DZ danes ne bo glasoval, saj jih je zavrnil že matični odbor.
Med predlaganimi priporočili je bil denimo predlog vladi, da začne dejansko izvajati schengenske in druge predpise na celotnem ozemlju države. Hkrati naj začne pogajanja s sosednjimi državami o umiku vojaških enot z meje in odstranitvi ograje z naše severne meje. Vlado naj bi tudi pozvali, da čim prej dokonča postavitev ograje na meji s Hrvaško. Poleg tega bi v SDS in NSi vladi priporočili, da začne uradno iniciativo za sprejem Slovenije v Višegrajsko skupino ter da prepreči vse možnosti, da bi bili v ciljnih državah zavrnjeni migranti vrnjeni v Slovenijo.
Kot je v imenu predlagateljev opozoril poslanec SDS Branko Grims, sedaj že tudi najvišji predstavniki EU priznavajo, da je zaradi migrantske krize ogrožen obstoj EU, ogrožen pa je tudi obstoj Slovenije. Schengena ni več, saj ga je Avstrija praktično ukinila, je poudaril Grims, za kar je po njegovem mnenju odgovorna napačna vladna politika. "Po tem bo vlada poznana, ko bo šla v zgodovino," je dejal.
Kot je opozoril, imamo v Sloveniji problem, ki je varnostne in politične narave. "Nič od tega se ne bi zgodilo, če bi se spoštovalo predpise," je poudaril Grims in opozoril, da bo Slovenija v še toliko večjih težavah, ko se bo migrantski tok obrnil in bodo države začele vračati begunce. Kot je še dodal, je v Sloveniji ljudi strah, prav tako dovolj ljudi potrebuje pomoč, "ne pa da se namenja 123 milijonov evrov v proračunu za migrante".
Sklepi, ki so jih v SDS in NSi predlagali, bi morali biti po Grimsovi oceni "v normalni državi samoumevni". A jih je celotna koalicija zavrnila ter s tem glasovala proti načelu spoštovanja pravne države. "To o tej koaliciji pove vse," je dodal.
Ministrica pa je poudarila, da se Slovenija na migrantsko krizo ves čas odziva "trezno, sorazmerno in kredibilno". Slovenija tako smiselno izvaja shengenska pravila, kjer je mogoče, in deluje enako kot druge države EU. Po zagotovilih ministrice so še vedno uspešni pri varovanju zunanje schengenske meje, medtem ko schengenska pravila niso prilagojena izrednim razmeram in masovnim prihodom migrantov.
Strahove o zapiranju meja na avstrijski strani pa je ministrica zavrnila kot neutemeljene. Avstrija tako zavrača migrante, pri katerih se podatki ne ujemajo, a jih nato znova sprejme. Pri vračanju migrantov pa gre le za tiste, ki so v Sloveniji zaprosili za azil, pa jim ta ni bil dodeljen ali pa so državo samovoljno zapustili. Teh je po njenih besedah zelo malo. Glede zadnjih predlogov Avstrije pa so s sosednjo državo ves čas v stiku in bodo nato odločali o nadaljnjih korakih, je še napovedala.
Vlada se po njenih besedah zaveda vseh tveganj za nacionalno varnost, ki jih lahko povzroči nekontroliran množičen prihod migrantov. Eden od ukrepov je postavitev ograje na meji s Hrvaško. V ozadju pa so intenzivni politični napori pri dogovarjanju z drugimi državami, je dodala ministrica.
