Včeraj se je iztekel rok, ki ga je arbitražno sodišče postavilo Hrvaški za predložitev dodatnega gradiva glede odločitve o umiku iz postopka. Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so v četrtek potrdili, da se na poziv arbitražnega sodišča ne bodo odzvali, ker arbitražni postopek za Zagreb ne velja več.
Slovenija je kršila arbitražni sporazum
Hrvaška se sklicuje na 60. člen dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ki predvideva, da bistvena enostranska kršitev pogodbe omogoča drugi strani, da zaradi kršitve prekine pogodbo, je včeraj dejala Tomaićeva. Kot je pojasnila, je Slovenija bistveno kršila arbitražni sporazum s Hrvaško v prvem odstavku 10. člena in v 6. odstavku 5. člena sporazuma. Arbitražni sporazum v prvi alineji 10. člena navaja, da se bosta obe strani vzdržali kakršnegakoli ravnanja ali izjave, ki lahko poglobi spor ali ogrozi delo arbitražnega sodišča. V peti alineji 6. člena pa med drugim piše, da je postopek zaupen.
Začel je teči enoletni rok
Tomaićeva je povedala, da je s slovenskim ugovorom na hrvaški umik, ki ga je Ljubljana poslala 5. avgusta lani, začel teči enoletni rok v skladu z dunajsko pogodbo in listino ZN o mirnem reševanju sporov. "Če državi v teh 12 mesecih ne bosta prišli do mirne rešitve spora, je mogoča pritožba ali tožba na katerem od mednarodnih sodišč," je izjavila. Kot je poudarila, je za Hrvaško arbitraže torej konec, rešitev spora pa je mogoče poiskati v novem arbitražnem postopku ali dvostranskih pogovorih.
"Obtožbe so na trhlih nogah"
Na vprašanje, kako gleda na obtožbe v Sloveniji proti nekdanjemu članu arbitražnega sodišča Jerneju Sekolcu glede vohunjenja in različnih nedovoljenih dejavnosti, je ocenila, da so obtožbe "na trhlih nogah". Meni, da je majhna možnost, da z ravnanjem Sekolca nista bila seznanjena zunanji minister Karl Erjavec in premier Miro Cerar, ker "v primeru nezakonitega vpliva na sodnike Sekolec ni bil sam". "Z njim je bila tudi Simona Drenik, ki je zastopala slovensko vlado. Potem je vse jasno," je dejala.